Uršulinke so sicer v Škofjo Loko prišle konec 18. stoletja in so živele in delovale na Loškem gradu. Med drugim so podrle osrednji stolp gradu in tako tudi vidno zaznamovale podobo mesta. Po vsebinski plati pa so bile daleč okoli najbolj znane po svoji veliki vlogi v izobraževalnem sistemu, o čemer priča tudi trenutna razstava v Loškem muzeju. Že med drugo svetovno vojno so morale grad zapustiti, saj so ga naselili nemški vojaki, po njej pa so morale zapustiti tudi pod gradom ležeči samostan in so se preselile v vas Sveti Duh pri Škofji Loki, kjer delujejo še danes in so najbolj znane po domu duhovnosti Hiša kruha. Zdaj je v Ajmanovem gradu v Svetem Duhu le še 16 redovnic.
Postopek denaconalizacije se je vlekel več kot 15 let, uršulinke bi menda privolile tudi v vrnitev v obveznicah, a so na koncu dobile premoženje v naravi, ki pa jim navsezadnje predstavlja veliko breme. V nekdanjih prostorih uršulinskega samostana je bil sicer etnografski muzej, zdaj pa so že več let prostori popolnoma prazni. Sprva so bili še v lasti uršulink, zadnja leta pa so v lasti ljubljanske nadškofije. Uršulinke so dobile vrnjen tudi Loški grad, a seveda ne v naravi, pač pa v obveznicah. Denar so sicer porabile za temeljito obnovo Ajmanovega gradu in gradnjo prizidka, kjer zdaj deluje duhovno središče Hiša kruha.
Predstojnica Judita Mihelčič je povedala, da so zadovoljni, da se je zadeva končno zaključila in da so dobile pravično odškodnino (zahtevek je bil sicer višji) ter da se na sodbo ne bodo pritožili. »Zadeva še ni pravnomočna, tako da res ne morem komentirati, kaj bomo naredili z odškodnino. Ta odločitev je sicer v rokah provinciata, jaz teh pristojnosti nimam. Možnosti je seveda kar precej,« je še dejala sestra Judita Mihelčič.