Nasprotovanje urejanju romskega naselja v kočevski občini sovpada z napovedjo vladne komisije za zaščito romske skupnosti, da bo v kratkem spremenjen zakon o Romih. Ta je nastal leta 2007, v naglici po dogodkih v Ambrusu, od koder so vaščani želeli pregnati družino Strojan. Zdaj, pravijo predstavniki Romov in vlade, je čas, da se zakon izboljša.
»Zdajšnje nasprotovanje Romom v Kočevju je posledica zakona, ki je zgolj deklarativen,« opozarja predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. »Zakon namreč odpira manevrski prostor iniciativam, ki vplivajo na odločitve lokalne skupnosti.« Naši sogovorniki iz romskih vrst so včeraj poudarili, da so v predlogih za spremembo zakona, ki so jih že poslali vladi, izpostavljali peti člen zakona, ki govori o urejanju romskih naselij. »Ta člen je problematičen, saj pravi, da država lahko sama uredi humanitarne razmere v romskih naseljih, kadar občine tega ne storijo same. Težava pa je v besedici 'lahko',« pravi Rudaš. »Treba bi bilo napisati, da država to 'mora' storiti.«
Prelaganje odgovornosti
V preteklih letih so najbolj pereče humanitarne situacije – denimo, da so romski otroci prisiljeni piti vodo iz umazanega potoka, ker drugega nimajo – nastale v občinah, ki prelagajo odgovornost na državo, medtem ko ta prelaga odgovornost nazaj na občine.
Predsednica vladne komisije za zaščito romske skupnosti Tamara Vonta, državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade, nam je včeraj potrdila, da se bo sprememba zakona osredotočila tudi na komunalno urejanje romskih naselij. »Gre za vprašanje, kako naj država poseže v delovanje tistih lokalnih skupnosti, ki leta in leta niso v romskih naseljih ničesar uredile,« pravi Vonta. »Treba je najti pravne rešitve, da bo takšen poseg možen. Zdajšnji peti člen je namreč v nasprotju z več drugimi zakoni in ni funkcionalen.« Predvsem, opozarja Vonta, pa so problem lokalni politiki, ki urejanju romskih naselij nasprotujejo. »Nedopustno je, da v nekaterih romskih naseljih ljudje živijo brez vode, elektrike in kanalizacije,« pravi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije. »Pri urejanju njihovega položaja je bistven pravni položaj romskih naselij. Namero, da se to področje uredi s spremembo zakona o romski skupnosti, zatorej pozdravljamo.«
Novomeška »civilna iniciativa« kot zgled?
Predsednica sveta romske skupnosti Janja Rošer pravi, da bi moralo biti v pristojnosti države vsaj urejanje vodovodnih priključkov. »Voda je nujna za preživetje,« je rekla. »Tudi legalizacijo romskih naselij mora izpeljati država. Preostalo pa lahko prevzamejo tudi lokalne skupnosti.« V debatah o urejanju romskih naselij se je že večkrat izkazalo, da bi z legalizacijo veliko hitreje stekla tudi gradnja napeljav. Predstavnik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc nas je ob tem opozoril, da bo treba poleg romskega zakona spremeniti tudi zakonodajo s področja lokalnih skupnosti. Občin, kjer (v težkih razmerah) živijo Romi, je namreč več, kot jih je zdaj uradno določenih.
Iz dveh neodvisnih virov pa smo včeraj izvedeli še, da naj bi si bile iniciative, kakršna je kočevska, po izvoru sorodne. Nekdanji član stranke SDS Silvo Mesojedec, ki v Novem mestu že desetletje vodi »regijsko civilno iniciativo za reševanje romske problematike«, nam je včeraj potrdil, da so se aktivisti iz kočevskih vasi pred časom udeležili ene od njegovih tiskovnih konferenc, saj jih je zanimalo, kako deluje. Zatrdil pa je, da je za zdajšnje dogajanje v Kočevju »izvedel iz medijev«. Mesojedec sicer prav tako opozarja, da mora položaj Romov dolgoročno urediti država.
