Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so včeraj začeli pogajanja o znižanju plač. Vlada želi v javnem sektorju maso za plače znižati za 6,4 odstotka oziroma za 288 milijonov evrov. Ker že sprejeti varčevalni ukrepi Zujf prinašajo prihranek v višini okoli 130 milijonov evrov, mora v pogajanjih zagotoviti še dodatnih 158 milijonov evrov.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant sindikatom ob zmanjšanju števila zaposlenih »z mehkimi metodami« predlaga javnim uslužbencem linearno znižanje osnovne plače oziroma dodatkov; v nasprotnem primeru bi predvideni prihranek lahko zagotovili le ob zmanjšanju števila zaposlenih. Po naših izračunih bi, če upoštevamo zgolj plače za sedem mesecev, v tem primeru morali odpustiti kar 12.810 oseb oziroma dobrih 8 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.
Za sindikate sta tako znižanje plač kot stavkovni sporazum (obe strani sta namreč po januarski stavki še vedno v stavkovnem razmerju) nesprejemljiva. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj ugotavlja, da jim vlada pravzaprav predlaga, naj se odpovedo stavkovnim zahtevam, v katerih še posebej nasprotujejo posegom v plače, in se začno pogajati na podlagi proračuna, ki pa je za sindikate sporen in že ves čas problematičen.
Pogajanja se bodo nadaljevala v četrtek. Sindikati zahtevajo najprej pogajanja o stavkovnem sporazumu in šele za tem o morebitnem znižanju plač. Vlada želi pogajanja zaključiti do 10. maja, tako da bi ukrepi lahko začeli veljati s 1. junijem.
V Romuniji so plače znižali za kar 25 odstotkov
Čeprav so novi rezi v javnem sektorju videti brutalni, pa moramo ob tem priznati, da so se številne države EU lotile varčevanja precej prej in tudi veliko bolj radikalno. Medtem ko smo pri nas šele začeli razpravljati, kako omejiti izjemno rast plač po »Virantovi plačni reformi«, so drugod močno zarezali v plače javnih uslužbencev že leta 2009. V Latviji na primer so jih v letu, ko je bila rast plač v Sloveniji 7,4-odstotna, znižali za od 15 do 30 odstotkov, v Estoniji in Litvi za od 8 do 10 odstotkov, od tega v javni upravi za 15 odstotkov, na Irskem za od 5 do 7 odstotkov... Leta 2010 so bili rezi še korenitejši. V Romuniji so plače znižali za 25 (dodatke za 50 odstotkov), v Grčiji za od 12 do 20, na Irskem za dodatnih 5 do 10 odstotkov, na Portugalskem in v Španiji za 5 in na Češkem za 4 odstotke (v državni upravi za 10 odstotkov). Istega leta so se plače zaradi odprave božičnice za 2,5 odstotka znižale tudi v Nemčiji.
Večina držav se je odločila tudi za zmanjšanje števila zaposlenih; v Veliki Britaniji denimo za 490.000, v Franciji in Grčiji za 150.000, v Italiji zgolj v vojski za 50.000, na Irskem za 37.000, na Slovaškem za 20.000, na Nizozemskem za 15.000, v Romuniji za 8000, v Estoniji za 5 odstotkov... Še bolj drastično je bilo zmanjševanje zaposlenosti v državni upravi – v madžarskih državnih organih za 25 odstotkov, na Slovaškem za 10, na čeških ministrstvih za 10 do 15 odstotkov.
Plače in zaposlenost v Sloveniji so začele padati šele lani
In kaj smo v teh petih letih storili pri nas? Povprečna bruto plača javnih uslužbencev se je leta 2008 zvišala za 10, leto kasneje pa za 7,4 odstotka. Ministrici Irmi Pavlinič Krebs je s tremi dogovori s sindikati v letih 2009 in 2010 sicer uspelo plače javnih uslužbencev zamrzniti, plače funkcionarjev pa znižati za 4 odstotke, vendar se je obenem namesto izpolnitve cilja o enoodstotnem zmanjšanju števila zaposlenih rast zaposlenosti, zlasti v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu, še pospešila. Pri rasti zaposlovanja so bili izjema le javna uprava, policija in obramba, kjer se število zaposlenih znižuje že vse od sredine minulega desetletja.
Znižanje plač in zmanjšanje zaposlenih v celotnem javnem sektorju je dosegla šele Janševa vlada z zakonom za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Plače so se po nominalnem znižanju za osem odstotkov ob hkratnem izplačilu zadnjih dveh četrtin za odpravo plačnih nesorazmerij lani znižale za 2,2 odstotka, število zaposlenih pa se je od lanskega do letošnjega januarja zmanjšalo za skoraj 3000. S tem so skupna sredstva za zaposlene po stalni rasti, ki je bila tudi sicer najvišja v EU (v letu 2008 je znašala kar 12,9 odstotka), lani prvič upadla, in sicer za 3,3 odstotka.
