Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je včeraj razblinil dvome o usodi za Slovenijo strateškega projekta gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Država bo drugi tir gradila, saj se zaveda njegove pomembnosti, predvsem z vidika razvoja gospodarstva, a gradila bo za primerno ceno, je napovedal Omerzel. Naložba, ki jo je Družba za razvoj in investicije nazadnje ocenila na 1,4 milijarde evrov, se mu zdi nesprejemljiva. »Vložiti 1,4 milijarde evrov v 27 kilometrov železnice je nekaj, kar noben finančno-poslovni model ne more prenesti. Po vseh informacijah, ki jih imamo, si upam trditi, da se da drugi tir narediti za pol te cene,« je tudi na podlagi primerjav podobnih gradbenih projektov v Evropi dejal Omerzel. Ministrstvo bo zato pripravilo mednarodni razpis za recenzijo sporne projektne dokumentacije.
»Graditi za tako velik denar je res problematično. S tega vidika ministra razumem. Treba je preveriti, ali in kako je mogoče projekt spraviti v normalne in razumne finančne okvire,« je včeraj za Dnevnik komentiral nekdanji prometni minister dr. Patrick Vlačič. »Ne vem sicer, kaj je projekt tako podražilo. Ko sem bil minister, so mi bile predstavljene druge številke. Toda projekcija je eno, drugo pa je, kaj pokaže trg. Ta lahko sicer pokaže tudi prenizko ceno in se nato investicija z aneksi draži, a vendarle,« je rezerve nakazal Vlačič. Je pa tudi sam naklonjen reviziji, ki bi pokazala, s kakšnimi posegi bi projekt lahko pocenili, rešitev pa vidi tudi v posebnem zakonu, s katerim bi rešili morebitne ovire in projekt spravili v sprejemljive finančne okvire. Po Vlačičevi oceni sicer s projektom še nismo toliko v zamudi, saj bomo do konca prihodnjega leta modernizirali obstoječi tir, s čimer se bo prepustnost povečala z zdajšnjih devet na 14 milijonov ton na leto. A bi se morala država kljub temu načrtov za gradnjo drugega tira lotiti prednostno. Terminski plan predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja v začetku leta 2014, nato bi sledil razpis za izbor izvajalca, gradnja pa naj bi po trenutnih načrtih trajala šest let.
Pomemben signal za poslovne partnerje Luke
»Četudi danes začnemo gradnjo dodatnega tira, smo že prepozni,« pa je na študije, ki kažejo, da bo sedanja, enotirna proga kljub modernizaciji zdržala povečevanje pretovora v pristanišču najdlje do leta 2018, opozoril Gašpar Gašpar Mišič, predsednik uprave Luke Koper, ki prek železnice prepelje 60 odstotkov tovora. Če oziroma ko bo dosežena zgornja meja prepustnosti enotirne proge, se bo tovor preselil na ceste, kar osvetljuje tudi ekološki vidik gradnje drugega tira. Nezanemarljiv pa je po Mišičevi oceni tudi varnostni vidik, saj je nedavna nesreča ob sprožitvi plazu na progo pokazala ranljivost pristaniškega sistema, ki je odvisen zgolj od ene železniške povezave. Takšne nesreče bi se zaradi problematičnosti kraškega roba utegnile ponavljati.
Kljub temu so si lahko v Luki Koper vsaj deloma oddahnili. Zanje je bila kakršna koli dilema okrog drugega tira že ves čas nesprejemljiva, čeprav jo je vsakokratna politična oblast na novo odpirala. »Slovenija z nenehnim spreminjanjem svoje prometne politike oziroma strategije na področju logistične infrastrukture sporoča mednarodni javnosti in našim poslovnim partnerjem, da je naša država nekredibilna, koprsko pristanišče pa dolgoročno nezanesljivo,« je opozoril Mišič, ki zato pričakuje, da bo ne le ministrstvo, temveč v nadaljevanju tudi vlada projekt potrdila.
Zavleklo se je pri čezmejni presoji vplivov na okolje
Spomnimo, da je bilo za dosedanje aktivnosti pri projektu, kot so priprava projektne dokumentacije, nakupi zemljišč, študije o izvedljivosti, geološke raziskave, investicijski inženiring in druga dela, porabljenih že 40 milijonov evrov. Odsek, ki bi bil v velikem delu vkopan, bo zaradi zamika prijavljen v novo evropsko finančno perspektivo, sredstva zanj pa bi po ministrovih besedah lahko črpali tudi iz tako imenovanega infrastrukturnega fonda CEF (Connecting Europe Facility).
Še vedno pa za projekt ni pridobljeno okoljevarstveno soglasje, ki je tudi pogoj za gradbeno dovoljenje, saj se je zavleklo pri usklajevanjih z Italijo v postopku čezmejne presoje vplivov na okolje in je bil postopek začasno prekinjen. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam včeraj odgovorili, da so prav ta teden na Agencijo RS za okolje poslali dopis, v katerem predlagajo, da nadaljuje postopek. Italija, ki je svoje pripombe sicer posredovala decembra lani, se namreč na dve povabili k tehnični konzultaciji ni odzvala. Agencija za okolje bo zdaj preučila tudi pripombe italijanske javnosti in se do njih opredelila, nato pa bo Slovenija skladno z zakonom o ratifikaciji konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje Italiji dostavila svojo končno odločitev. »Ko bo Republika Italija prejela okoljevarstveno soglasje za projekt drugega tira železniške proge Divača–Koper, bo postopek čezmejne presoje vplivov na okolje za ta projekt končan,« so še zapisali na ministrstvu.