Prihodki, ki bi Darsu omogočili normalno poslovanje, bi morali biti na letni ravni po besedah vodilnih višji za od 70 do 80 milijonov evrov. Letos jim je in jim bo s prihodki v višini okoli 300 milijonov evrov glavnice in obresti, ki znašajo več kot 200 milijonov evrov, še uspelo poplačati, za prihodnje leto in nadaljnja leta pa bodo spremembe v obliki dodatnih prilivov nujne. Dars je zato pripravil in poslal resornemu ministrstvu vrsto predlogov in pobud, ki se nanašajo na spremembo cenovne politike na področju cestninjenja; kot je znano, cestnina za osebna vozila in cestnina za tovorna vozila sodita med tako imenovane regulirane cene, torej cene, ki so pod neposrednim nadzorom vlade. Če sprememb cenovne politike ne bo, bo namreč breme odplačila dolga padlo na ramena vseh slovenskih davkoplačevalcev, kar bi bilo posledica unovčenja državnih poroštev.
Ekološko najbolj sporna težka tovorna vozila
Na Darsu pravijo, da je v sklopu petih oziroma šestih predlaganih modelov kombinacija ukrepov v okviru celovite cenovne politike na področju cestnin – cestninjenja tovornih in vinjetnih vozil. Pri prvih Dars cilja na večjo obremenitev ekološko najbolj spornih težkih tovornih vozil v tranzitu skozi Slovenijo in spodbuja uporabo ekološko čistejših tovornjakov. Delež okolju najbolj neprijaznih tovornih vozil v najvišjem cestninskem razredu (R4) namreč znaša 77 odstotkov, od tega je kar 83 odstotkov tujih. S tem je omogočen izjemno poceni tranzit tujim ekološko spornejšim tovornjakom po slovenskih avtocestah, zato je eden glavnih ciljev predlagane spremembe cenovne politike prav dodatna obremenitev tovrstnih vozil. V konkretnih vsotah vse skupaj pomeni, da na Darsu od tovornega prometa trenutno poberejo 150 milijonov evrov, po predlaganih spremembah pa bi dobili 210 milijonov evrov.
Glede vinjetnih vozil je jasno, da bi bil izkupiček zgolj iz povečanja cen vinjet precej pičel – v primeru, da bi se letna vinjeta na primer podražila za 15 evrov (na 110 evrov), kar je eden izmed neuradnih predlogov, bi na letni ravni v Darsovo blagajno priteklo le od pet do osem milijonov evrov več, kar je po besedah vodilnih na Darsu le kaplja v morje. Dodatni predlagani »vinjetni« ukrep je zato vezan na uvedbo novega vinjetnega razreda za kombinirana vozila. Natančneje: gre za tista vozila, ki so v prejšnjem cestninskem sistemu, torej pred uvedbo vinjet, spadala v drugi cestninski razred R2, in sicer so to vozila z dvema ali več osmi in višino vozila nad prvo osjo 1,3 metra ali več, katerih dovoljena masa ne presega 3,5 tone. Veliko tovrstnih vozil na naših avtocestah predstavljajo kombiji iz Romunije, Bolgarije, Madžarske in Ukrajine, ki Slovenijo prečkajo na poti proti zahodu, ta vozila pa so večinoma slabe kakovosti in precej onesnažujejo okolje, poleg tega so njihovi vozniki utrujeni in pomenijo precejšnje tveganje za varnost prometa. Za letno vinjeto za ta vozila so neuradno predlagali naslednje cene: 220 evrov za letno, 80 za mesečno in 40 za tedensko vinjeto, s čimer bi dobili dodatnih pet milijonov evrov na leto. »Trenutno družba Dars glede na primerljive tovrstne operaterje v Evropi dosega tudi dvakrat manjše prihodke od cestnine, kljub nadpovprečnemu številu dnevnega tranzita tovornjakov po njenih avtocestah. Ne le to, družba Dars posluje izredno stroškovno učinkovito, saj ima v primerjavi s sosednjimi tovrstnimi družbami tudi trikrat manj stroškov storitev, materiala in dela na kilometer avtoceste,« je nujnost podražitve cestnine podkrepil Marjan Koler z Darsa.
Avtoprevozniki imajo svoje predloge
Tako torej na Darsu, seveda pa vse še zdaleč ne bo tako enostavno. Napovedani podražitvi avtoprevozniki namreč odločno nasprotujejo. Ko smo za komentar Darsovih predlogov prosili predsednika upravnega odbora sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Andreja Klobaso, ta ni izbiral besed. »Naše mnenje je takšno, da ni logično, da za napačne odločitve prejšnjega vodstva Darsa odgovarjamo mi in odplačujemo to neznansko luknjo. Ni logično, da ima predsednik Darsa 8300 evrov plače, resorni minister pa 2400 evrov. Ne moremo pristati na njihove pogoje in niti približno ne bomo pristali. Vedeti morate, da Dars ne zna delati z denarjem, ne zna delati z zimsko službo in ne zna niti očistiti stranišč na primorski avtocesti. Nesposobni so in mislim, da bi tam moralo ministrstvo udariti po mizi in zamenjati pol ljudi, ki imajo samo visoke plače,« je bil oster Klobasa, ki se z določeno podražitvijo sicer strinja: »Na določene stvari bomo seveda pristali, a imamo svoje pogoje. To pomeni, da uredimo lokalni promet, da cestnin ne bomo podražili tako drastično, kot zahteva Dars, ki jih hoče podražiti za 70 odstotkov, da obdržimo obstoječe privilegije... Natančno smo povedali, s kakšno podražitvijo se strinjamo: predlagamo 30-odstotno zvišanje za vozila z okoljskimi normami euro0, euro1 in euro2, 15-odstotno za euro3, za euro4 5-odstotno, za euro5 in euro6 pa popolnoma nič, kajti v svetu se cene še znižujejo, ne pa višajo. Ker smo deležni bonitet, predlagamo tudi, da bi ta popust lahko pridobili samo člani gospodarske in obrtne zbornice v Sloveniji ter jih tako tuji avtoprevozniki ne bi bili deležni. Na to, kar so si zamislili pri Darsu, pa ne bomo pristali, in če bo država delala po svoje, bo prižgala zeleno luč za proteste, ki si jih ne želi nihče. A če se politična elita namerava še naprej igrati, se bo Slovenija uprla in bo prišlo do revolucije.«
Sicer pa ima lahko vsaka podražitev vinjet posredno vpliv tudi na varnost prometa. Znano je namreč, da so avtoceste najvarnejše, vsaka podražitev cestnine pa pomeni beg določenega števila voznikov z avtoceste na ceste nižjih kategorij. »Sam sicer upam, da do tega s to podražitvijo ne bo prišlo oziroma da bo tega čim manj. Se pa podražitev po navadi pozna. Sam tako nimam nobenega strokovnega argumenta, da bi podražitev zagovarjal, jo pa razumem in se zavedam, da je potrebna,« nam je povedal Igor Velov, vršilec dolžnosti direktorja pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa.
In še to: medtem ko še niso znani cene in število vinjet za različne kategorije vozil za leto 2014, pa se že ve, kakšne barve bodo. Od 1. decembra letos vas bodo na prodajnih mestih čakale vinjete vijoličaste barve.
