Roka pravice je postala po uveljavitvi evropske direktive iz oktobra 2011, ki govori o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, precej daljša. Večina držav članic EU je najpomembnejše dele direktive že vnesla v lastne zakonodajne akte ali pa bo to storila predvidoma letos. To pomeni, da lahko Slovenija od ustreznega organa države, v kateri je bilo registrirano prekrškarjevo vozilo (z izjemo Velike Britanije, Irske in Danske, ki direktive niso sprejele kot zavezujoče), pridobi njegove osebne podatke in pisni zahtevek (obvezno v njegovem jeziku) o plačilu kazni pošlje neposredno na njegov naslov. Enako seveda velja za naše državljane, ki prekršek storijo v kateri od držav EU.
Postopek v primeru, ko policisti ali redarji tujega državljana zaradi storjenega prometnega prekrška ustavijo na »mestu zaznanega dejanja«, »kraju zločina«, ostaja enak kot doslej. V večini primerov bodo zahtevali takojšnje plačilo kazni oziroma s časovnim zamikom, kadar kršitelj pri sebi nima denarja. V tem primeru osebnih podatkov o obravnavani osebi ni treba iskati v skladu z določbami direktive, saj podatke policist prepiše neposredno iz dokumentov obravnavanega.
Izsledljiv je praktično vsak voznik
Pri tem je treba povedati, da se postopek čezmejnega pridobivanja osebnih podatkov o kršitelju ne sproži za vsako »malenkost«, kot na primer za nepravilno parkiranje, temveč le za večje prekrške, kot so: prekoračitev dovoljene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, vožnja brez zaščitne čelade, uporaba prepovedanega voznega pasu in nezakonita uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
Določilo, da mora storilec prometnega prekrška dokazilo o prekršku in plačilni nalog prejeti v svojem jeziku, bi lahko postalo predmet za izogibanje plačilu, saj zgolj na podlagi prejetih osnovnih osebnih podatkov kršitelja vedno ni mogoče ugotoviti, kateri jezik ta uporablja. V zvezi s tem so nam na pravosodnem ministrstvu pojasnili, da za jezik obravnavane osebe velja jezik, v katerem je napisano njegovo prometno dovoljenje, oziroma eden od uradnih jezikov države, v kateri je registriral vozilo.
Naši na tujem sprožili že več kot 900 postopkov
Tako kot pri postopkih »v živo« je tudi v primeru iskanja storilca prometnega prekrška temu omogočeno nestrinjanje z izrečeno denarno kaznijo oziroma očitanim prekrškom. Za te zadeve je za tuje prekrškarje pri nas in naše na tujem ter nasploh za oddajanje in sprejemanje poizvedb pristojnih organov držav članic EU pristojno okrajno sodišče v Celju, kjer so do začetka letošnjega avgusta na tuje poslali nekaj več kot 900 zahtev po izvršitvi denarne sankcije, sami pa so jih prejeli približno 130. S podatkom, kolikšen je bil iztržek, na pravosodnem ministrstvu po besedah njihove tiskovne predstavnice Žive Šorn ne razpolagajo, saj za vodenje takšnih evidenc nimajo pravne podlage.
Povsem urejene pravne podlage za obvezno posredovanje osebnih podatkov naših voznikov, zalotenih na tujem, pravzaprav nima še niti naša država, ki mora manjkajočo zadevo na podlagi dopolnjenega zakona o motornih vozilih v ustrezen podzakonski akt vnesti najpozneje do 7. novembra letos. Tega se tistim prekrškarjem, ki radi iščejo luknje v zakonu, ni treba pretirano veseliti, saj so pravno podlago za izvrševanje denarnih sankcij že pred omenjeno evropsko direktivo določali nekateri drugi akti in konvencije. Tako lahko za osebne podatke o naših voznikih zaprosijo tudi organi držav, ki niso članice EU. Nekaj možnosti za izognitev plačila kazni »iskalcem lukenj« daje zgolj 75. člen zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU, ki podrobno navaja, v katerih primerih je izrek mogoče zavrniti.