Slovenska podjetja so imela februarja letos blokiranih več kot 7700 računov. Glede na enak mesec lani, ko je bilo po podatkih bonitetne hiše I blokiranih nekaj več kot 3000 računov podjetij, se je število blokad več kot podvojilo. Vlaganje izvršb postaja vse bolj »normalen« del poslovanja podjetij, ki medtem usvajajo vedno nove načine, kako obiti upnike. Slovenska podjetja, ki imajo pri slovenskih bankah blokirane račune, zdaj te odpirajo v sosednjih državah, pogosto v Avstriji, in nadaljujejo poslovanje prek teh računov. Omenjeno prakso so opazili tudi na Davčni upravi RS (Durs).
Računi v tujini ne bodo rešili likvidnostne situacije
Pomanjkanje likvidnosti je že vsa leta krize dejstvo slovenskega gospodarstva, a na Dursu so prepričani, da tovrstno poslovanje, ko podjetja poslujejo prek računov, odprtih v tujini, likvidnostne situacije ne bo rešilo. Poleg že navedenih podatkov o številu blokiranih računov velja omeniti tudi podatke Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) o številu zadev, ki se rešujejo na sodišču in so v blokadah. Februarja je tako skoraj 7000 gospodarskih družb in več kot 9000 samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb skupaj dolgovalo več kot 850 milijonov evrov. Povprečni davčni znesek zapadlih obveznosti je pri gospodarskih družbah sicer znatno večji in znaša nekaj manj kot 707 milijonov evrov, medtem ko znaša pri samostojnih podjetnikih nekaj manj kot 145 milijonov evrov, a število zadev v blokadah je podobno – pri gospodarskih družbah slabih 74.000, pri podjetnikih dobrih 72.000.
Prav tako težav z likvidnostjo ne bo rešil sramotilni steber, ki ga je uzakonila vlada Janeza Janše. Kot smo že poročali, bosta Durs in Carinska uprava RS (Curs) 15. aprila objavila poimenski seznam davčnih dolžnikov. Na njem se bodo znašle tiste fizične in pravne osebe, katerih dolg je višji od 5000 evrov in starejši od 90 dni. Rok, do katerega so dolžniki lahko poravnali obveznosti in se tako ognili uvrstitvi na seznam, se je iztekel 25. marca. Ta dan v mesecu je namreč veljal za presečni datum, ki ga Durs in Curs uporabljata za pripravo seznamov, ki bodo objavljeni vsakega desetega v mesecu. Velja pa ob tem omeniti, da se bo z vsako objavo novega seznama stari izbrisal.
Objava seznama dolžnikov je uzakonjena, tako da davčna in carinska uprava izbire, ali ga objaviti ali ne, nimata. Zakon je jasen – na seznamu bodo navedeni imena fizičnih oseb in njihov datum rojstva, imena podjetij, njihov naslov in tudi seznam večjih lastnikov. Durs bo posebej objavil seznam neplačnikov davčnih obveznosti in posebej seznam zavezancev, ki niso oddali tako imenovanih REK-obrazcev, iz katerih je razvidno plačilo prispevkov zaposlenim. Natančna višina dolga ne bo razvidna, saj bodo dolžniki razporejeni v posamezne razrede z določenim razponom dolga, bi se pa lahko na seznamu davčne uprave znašlo okoli 15.000 fizičnih in pravnih oseb, na seznamu carinske uprave pa okoli sto.
Na poimensko objavo dolžnikov se bo sicer zagotovo odzvala informacijska pooblaščenka, zato je vprašanje, kako dolgo bosta Durs in Curs prakso izvajala oziroma kako bo odločilo ustavno sodišče, ki mu bo zadeva zagotovo zaupana v reševanje.
Gospodarstvo opozarjana poslovno škodo
Malokdo pričakuje, da bo javna objava dolžnikov znatno prispevala k znižanju davčnega dolga, ki je konec lanskega leta dosegel 1,6 milijarde, le dobro milijardo tega pa bo morda še mogoče izterjati. Vsi, ki se bodo znašli na seznamu, so namreč že v postopku izvršbe, kar pomeni, da denarja na njihovih računih preprosto ni. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer sicer ne nasprotujejo objavi davčnih utajevalcev, so pristojne pozvali, da »objavo imen podjetij in podjetnikov, zoper katere pravnomočni postopki še niso končani, preprečijo«.
Odgovora na vprašanje, koliko je primerov, ko pravnomočna odločba nasprotuje prvotni odločbi davčne uprave, z Dursa nismo prejeli. Pojasnili so nam, da podatke o pritožbah in rešitvah na drugi stopnji spremljajo, težko pa bi izluščili podatke o primerih, ko zavezanec kljub pritožbi odmerjenega davka ni poravnal. Dejstvo je namreč, da pritožba na odločbo Dursa izvršitve ne zadrži, zavezanec mora namreč davek kljub vloženi pritožbi plačati. Če je zavezanec davek kljub pritožbi poravnal, pa ga na seznamu ne bo.
V GZS so opozorili, da se bodo na seznamu našla številna podjetja, ki svojih davčnih obveznosti niso poravnala »iz objektivnih razlogov, ker sama za pošteno opravljeno delo niso prejela plačila«. Opozorili so, da lahko javna izpostavitev podjetij povzroči dodatno poslovno škodo in tudi znižanje bonitetnih ocen. Pogoj za uvrstitev na seznam je sicer davčni dolg, starejši od treh mesecev, a predstavniki gospodarstva kljub temu opozarjajo, da je objava »sporna in škodljiva«.
A seznam bi lahko podjetnikom tako škodil kot tudi tudi koristil, in sicer tistim, ki se bodo odločali o morebitnem poslovnem sodelovanju z dolžniki, uvrščenimi na seznam. Kot navedeno, je proti vsem dolžnikom s seznama že sprožena izvršba in če podjetje nima denarja niti za plačilo davkov, je vprašanje, kdaj ga bo imelo za plačilo poslovnim partnerjem. Se bodo pa s tem dolžnikom verjetno hkrati zmanjšale možnosti, da se obdržijo v poslovnem okolju, še večje težave bi lahko imeli pri pridobivanju bančnih posojil. Na Dursu so nam sicer pojasnili, da so v vsem lanskem letu izdali 474.810 pozivov, opominov in izvršb, s tem pa terjali za 1,7 milijarde evrov neporavnanih obveznosti. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je z nekaj manj kot 90.000 pozivi, opomini in izvršbami Durs terjal 274,2 milijona evrov. Uspešen je v približno polovici primerov in tako je lani na podlagi omenjenih ukrepov izterjal 544,2 milijona evrov, letos pa 120,6 milijona evrov.
