V vrsto vidnih političnih in drugih javnih osebnosti, ki jim je bilo v zadnjem letu dni očitano plagiatorstvo, stopa tudi generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Zlatka Srdoč Majer. Anonimni vir nas je opozoril, da je velik del teoretičnega okvirja njene magistrske naloge »dobesedno prepisan ali malenkostno (vendar transparentno) prilagojen« iz seminarske naloge treh nekdanjih študentk ljubljanske fakultete za družbene vede, dostopne na spletu, pri čemer pa ta naloga med viri v magistrski nalogi ni omenjena. Srdoč-Majerjeva, ki se praktično že vse od decembrskega prevzema vodenja zavoda otepa očitkov o nestrokovnem in političnem kadrovanju ter šikaniranju zaposlenih na zavodu in se brani z zagotovili, da je »ena od osrednjih sprememb v načinu vodenja zavoda transparentnost in neposrednost«, bi s tem lahko izgubila svojo integriteto.
Ko smo njeno nalogo z naslovom Ekonomske in socialne pravice v teoriji in praksi, s katero je leta 2004 magistrirala na zasebni fakulteti za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju, primerjali s seminarsko nalogo Socialna država, ki so jo za predmet sodobna država na ljubljanski fakulteti za družbene vede leta 2002 spisale tri takratne študentke četrtega letnika politologije, smo prišli do podobnih ugotovitev kot naš anonimni vir. Praktično vso 17 strani dolgo seminarsko nalogo (brez priloge) je skoraj stavek za stavkom mogoče prebrati v teoretičnem delu magistrske naloge Srdoč-Majerjeve. V magistrski nalogi manjka le peščica stavkov in zaključek seminarske naloge, zato pa se celo povzetek magistrskega dela le rahlo (predvsem stilsko) razlikuje od uvoda seminarske naloge.
14 od 127 strani magistrskega dela (strani 6, 19–21, 30–39) lahko tako skoraj v celoti preberemo tudi v seminarski nalogi; najdemo jih celo pod popolnoma enakimi naslovi poglavij, le njihov vrstni red je nekoliko drugačen. Poleg daljšega povzetka ima besedilo v teh poglavjih magistrske naloge le na dveh mestih zapisane daljše odstavke, ki jih v seminarski nalogi ni mogoče najti, sicer pa gre predvsem za manjše stilske razlike med besediloma: denimo zelo pogosto zamenjavo veznikov ampak in temveč, različno uporabo glagolskega časa... Čeprav je v seminarski nalogi precej več slovničnih napak kot v magistrskem delu, je nekaj narobe postavljenih vejic na enakem neprimernem mestu kot v seminarski nalogi mogoče najti tudi v magistrskem delu.
V obeh delih, tako v seminarski nalogi kot v magistrskem delu, so uporabljeni in na istem mestu navedeni isti viri (praviloma gre za njihovo povzemanje in ne citiranje), ki pa so v magistrski nalogi Srdoč-Majerjeve v nekaj primerih bolj natančno zapisani (zapisana je recimo stran vira).
Skop komentar
Avtorice seminarske naloge, ki jih je naš telefonski klic močno presenetil, niso želele komentirati zadeve, niti se v njej niso želele izpostaviti. So pa potrdile, da je seminarska naloga na spletu res njihovo avtorsko delo, ki so ga v okviru svojega študija izdelale leta 2002 samostojno in s korektnim navajanjem virov, saj »so bili glede tega že takrat na fakulteti zelo strogi«. Zlatka Srdoč Majer nam je na očitke odgovorila le: »Ali je moje delo plagiat, lahko odloči le komisija pri fakulteti, na kateri sem opravila magisterij.«
Gre za fakulteto za (podiplomske) državne in evropske študije na Brdu pri Kranju. Tudi njen dekan dr. Matej Avbelj je za očitke o plagiatorstvu Srdoč-Majerjeve prvič slišal od nas, kot eden od organov odločanja v morebitnih postopkih odvzema akademskega naziva pa konkretnega primera ne more komentirati. »Bi bilo pa edino ustrezno, da se na fakulteto vloži formalno zahtevo zaradi suma hujše akademske kršitve (plagiat), da fakulteta v zvezi s tem sproži in izpelje predpisani postopek,« je še zapisal na vprašanje, ali bodo kakor koli ukrepali. Predlog za odvzem naziva lahko skupaj z ustreznim pojasnilom poda kdor koli, o njem pa odloči senat fakultete.
Kaj je plagiat
Dr. Avbelj je opozoril, da so veljavna pravila o citiranju na fakulteti jasna in zapisana v tehničnih navodilih za izdelavo zaključnih nalog. Čeprav se mora z njimi vsak študent seznaniti sam, so jim posredovana tudi v okviru metodološkega seminarja na vseh ravneh študija. V njih je med drugim zapisano: »Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Če študent daljši tekst interpretira z lastnimi besedami in na svoj način (parafrazira), mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrazirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se smatra kot plagiat (intelektualna kraja).« Ne nazadnje se je tudi Srdoč-Majerjeva na koncu svoje magistrske naloge podpisala pod izjavo, da so dela in mnenja drugih avtorjev uporabljena v skladu s fakultetnimi navodili oziroma da se zaveda, da »je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerimi so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu...« Na odziv njenega mentorja dr. Arneja Marjana Mavčiča še čakamo.
