Predlagana ukinitev avtomatičnega usklajevanja olajšav in dohodninske lestvice z inflacijo je po mnenju sindikatov prikrit krizni davek za nižanje plač. »Plače že zdaj padajo, tako nominalno kot realno. Ob zamrznitvi usklajevanja z inflacijo pa bodo zaradi višje dohodnine neto plače še nižje,« opozarja Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Da naj bi finančni minister po novem imel neomejena pooblastila pri odločanju o tem, kdaj se bodo ponovno prilagodile lestvica za odmero dohodnine in olajšave, pomeni po njenih besedah »popolno diktaturo v rokah ministra za finance«.
Po oceni finančnega ministrstva bo morala večina (kar 95 odstotkov) zavezancev plačati za okoli tri odstotke višjo dohodnino. Čeprav to ob povprečni plači pomeni le okoli 30 evrov na leto, pa je učinek na dolgi rok zelo občuten. Če bi namreč do zamrznitve olajšav in lestvice prišlo pred petimi leti, bi po izračunih ZSSS posameznik s povprečno plačo in enim otrokom pri dohodnini letos plačal dobrih 250 evrov več kot pred petimi leti, v vsem tem času skupaj pa bi to njegov račun obremenilo za kar 760 evrov.
Pojetova se sprašuje, kako namerava vlada povečati gospodarsko rast, ko pa so vsi ukrepi vlade, od zvišanja DDV prek znižanja plač javnim uslužbencem do zamrznitve olajšav, usmerjeni v zmanjšanje kupne moči in potrošnje. »Končna potrošnja gospodinjstev se je od lani znižala za 5,4 odstotka. Dodatno zmanjševanje plač bo še zmanjšalo potrošnjo in vodilo v še večji padec BDP in še večje potrebe po dodatnem varčevanju,« opozarja Pojetova. Kot je dejala, nameravajo sindikati storiti vse, da novela ne bi bila sprejeta; najprej prek poslancev, razmišljajo pa tudi o ostrejših sindikalnih aktivnostih.
Vlada se zgleduje po otomanskem imperiju
Nezadovoljni so tudi delodajalci, ki opozarjajo, da gre za še en enostranski poseg finančnega ministrstva, ki bo dodatno obremenil gospodarstvo. »Vlada uvaja nove in nove obremenitve, ki že močno spominjajo na harač (glavarina za nemuslimane v turškem cesarstvu, op. p.). Vse te neselektivne in neuravnotežene rešitve otežujejo možnosti širjenja proizvodnje in odpiranja novih delovnih mest,«pravi Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS).
Učinek zamrznitve dohodninske lestvice in olajšav bo po njegovem od primera do primera različen. »Ponekod se bo prelil v višje stroške delodajalca, spet drugod pa v nižje plače. S tem bo prišlo do še večje plačne uravnilovke, ki bo ljudi demotivirala za delo,« napoveduje Smole, ki ob tem ugotavlja, da so ukrepi vlade Alenke Bratušek v »direktnem nasprotju z obljubami o ukrepih za gospodarsko rast«.
Sindikati in delodajalci so močno nezadovoljni tudi zaradi odnosa finančnega ministrstva do socialnega dialoga. Predstavniki ministrstva se o kompromisnih rešitvah ne nameravajo pogovarjati. Napovedali so, da bo šla novela zakona o dohodnini v vsakem primeru na septembrsko sejo državnega zbora. Vlada se pri tem sklicuje na slabo stanje javnih financ in pojasnjuje, da se bo zaradi novele zakona o dohodnini v državni proračun nateklo dodatnih 30 milijonov evrov.
Poslanci za novelo še niso imeli časa
Poslanci so glede ukrepa precej redkobesedni, kar kaže na to, da bo odločitev nedvomno politična. Poslanka PS Barbara Žgajner Tavš je dejala, da v poslanski skupini glede ukrepa še niso sprejeli nobene odločitve, da pa bi se po njenem mnenju morala vlada uskladiti s socialnimi partnerji. »Zadeve, ki niso usklajene v naši poslanski skupini, načeloma nimajo podpore,« je pojasnila Žgajner-Tavševa.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je dejal, da se v poslanski skupini predlogu novele doslej še niso posvetili, saj so bili v zadnjih tednih obremenjeni izključno z rebalansom proračuna. »Ta hip zato ne morem reči nič,« je dejal Han. V največji opozicijski stranki SDS pa so se zavili v molk. Dejali so, da zadeve ne komentirajo.
Eleganten ukrep za polnjenje proračuna
Zanimivo je, da nekdanji prvi mož Davčne uprave (Durs) Ivan Simič ukinitvi avtomatičnih usklajevanj ni nenaklonjen. Po njegovem mnenju gre za »lep eleganten način«, ki bo posameznikom znižal prejemke le za nekaj deset evrov na leto, obenem pa bo državi prinesel kar 30 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Tudi sicer se je, kot pravi, vedno zavzemal, da usklajevanja ne bi bila avtomatična in bi lestvico in olajšave zviševali na vsakih nekaj let.
