Neuspeh na maturi, zaradi katerega dijaki niso sprejeti na želeni študijski program, je nedvomno šok za vse dijake; nekateri so sicer zaradi tega bolj, nekateri pa manj prizadeti, je za STA dejal dr. Drago Žagar z oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Mnogi dijaki, ki na maturi in pri vpisu na fakulteto niso uspešni, imajo po njegovih besedah že od prej nižjo samopodobo, neuspeh pa jo lahko še zniža.
Kot pravi, študijski programi po bolonjskem sistemu ta šok ublažijo zaradi prehodnosti programov, ki je večja, kot je bila v starih študijskih programih. »Če se dijaku zaradi prenizkih rezultatov na maturi ne uspe vpisati v želeno smer študija, se lahko morda vpiše v kak soroden program in se bo v želeni program pač vpisal na drugi stopnji,« pojasnjuje Žagar.
Izredna profesorica za področje pedagoške psihologije na ljubljanski pedagoški fakulteti Mojca Juriševič ob tem pojasnjuje, da v zvezi z osebnostnim vidikom mladostnikovega doživljanja neuspeha pri maturi in vpisu na fakulteto pri nas nimamo narejenih raziskav. Iz teorij učenja in samopodobe pa lahko po njenih besedah sklepamo, da takšni neuspehi do določene mere vplivajo na posameznika, vendar vedno v povezavi s celotno posameznikovo učno zgodovino, saj so za razvoj osebnosti in samopodobe praviloma ključni tisti dogodki, ki jih doživljamo v vsakodnevnih življenjskih situacijah. Zaradi tega se mladostniki na neuspeh pri maturi in vpisu na želeni študijski program tudi različno odzovejo – nekateri obupajo, nekateri pa se odločijo poskusiti znova, je dejala.
Kot meni Juriševičeva, je treba mlade »podpreti, da sledijo svojim ciljem in da jih ti sprotni dogodki v življenju ne ustavijo«. Ob tem poudarja, da morajo biti pričakovanja visoka, a realna. »Če si nekdo kljub neuspehu želi določen študij in ob tem obstaja tudi realna možnost, da bo zaradi svojih sposobnosti pri tem študiju uspešen, ga je treba spodbujati. Nižanje pričakovanj z nasveti, naj si pač izbere 'lažji' študij, je v tem primeru neustrezno,« je dejala.
Žagar dodaja, da se je o različnih možnostih študija treba pogovarjati že pred pisanjem mature. Ob rezultatih, ki so za posameznika lahko šok, je po njegovih besedah potrebna predvsem čustvena opora najbližjih. »Na oblikovanje samopodobe ne vpliva samo objektivni uspeh ali neuspeh, pomembno je tudi, kaj ti misliš, da drugi mislijo o tebi in tvojih sposobnostih. Zato sta pomembna opora in opogumljanje, ne pa kritika,« je dejal. sta, nr
