Slovenija je zaradi rekordnega porasta brezposelnosti mladih za svojo vzhodno regijo vendarle dobila dostop do sredstev evropskega sklada za zaposlovanje mladih, tako imenovanega Jamstva za mlade, ki naj bi vsaki osebi, mlajši od 25 let, v štirih mesecih, potem ko bi postala brezposelna ali končala izobraževanje, zagotovilo zaposlitev, pripravništvo, usposabljanje ali nadaljnje izobraževanje. Od predvidenih osmih milijard evrov, kolikor je v ta namen na voljo v evropskem proračunu 2014–2020, naj bi vzhodna slovenska regija v prihodnjih dveh letih prejela okoli devet milijonov evrov.
Do sredstev naj bi bile sicer upravičene le regije, v katerih je lani brezposelnost mladih do 24 let v povprečju presegla 25 odstotkov, medtem ko je ta v zahodni Sloveniji znašala 18,8, v vzhodni Sloveniji pa 22,1 odstotka. Vendar pa je EU prisluhnila argumentom Slovenije ter tako zaradi izjemnega lanskega porasta brezposelnosti mladih v Sloveniji (s 15,9 na 26,9 odstotka), pa tudi zato ker je vzhodna regija v zadnjem lanskem četrtletju presegala kriterij, naredila izjemo.
Ministrstvo za delo stavi na aktivno politiko zaposlovanja
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je bila včeraj na okrogli mizi o spodbujanju zaposlovanja mladih v Evropi, ki je potekala v Berlinu. Po njej je za Dnevnik povedala, da so bili na njej udeleženi vsi predsedniki vlad in ministri za delo EU, celotna Evropska komisija, predstavniki Evropske investicijse banke (EIB), skratka vsi, ki odločajo v EU, kar po njenem priča, da je zaposlovanje mladih postala evropska prioriteta. Dobila je zagotovilo, da bodo sredstva Jamstva za mlade na voljo že od 1. januarja prihodnje leto, poleg tega pa bo, kot je dejala, EIB za zaposlovanje mladih že avgusta omogočila sredstva za kredite malim in srednjim podjetjem. »Naša domača naloga pa je, da vsa ta sredstva pripeljemo v Slovenijo in da delodajalci ustvarjajo delovna mesta,« je povedala Kopač Mrakova.
Podrobnosti o črpanju sredstev še niso znane, vendar pa morajo države članice načrt implementacije Jamstva za mlade predložiti do oktobra. Na ministrstvu za delo pravijo, da se skupaj z zavodom za zaposlovanje že pripravljajo na to, kako usmeriti sredstva, da bo njihov izkupiček čim večji. Sicer pa ugotavljajo, da cilje Jamstva za mlade že zdaj skoraj dosegajo, saj je bilo, kot pravijo, lani kar 98,3 odstotka vseh novoprijavljenih brezposelnih mladih (starih do 24 let) vključenih v ukrepe aktivacije v obdobju prvih štirih mesecev od prijave.
V shemo, ki bo črpala evropska sredstva, namerava ministrstvo vključiti obstoječe programe aktivne politike zaposlovanja in jih nadgraditi, nekatere pa zaradi večjega učinka povezati; na primer ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu (UDM) in Zaposli.me. Poleg tega načrtujejo uvedbo mentorskih shem za mlade in oblikovanje novih programov. Za visoko izobražene mlade brezposelne osebe so tako pripravili program »Podjetno v svet podjetništva 2013«, ki uvaja model mentorstva in dodatnega usposabljanja, prilagojenega razvijanju poslovnih idej in ustanovitvi lastnega podjetja.
Na ministrstvu za delo opozarjajo, da bo pri pripravi in izvedbi Jamstva za mlade izredno pomembno povezovanje resorjev, zlasti med ministrstvi za delo, gospodarstvo in izobraževanje. Financiranje projektov v prihodnjem finančnem obdobju med letoma 2014 in 2020 bo, kot pravijo, usmerjeno tudi v izboljšanje sodelovanja visokošolskih ustanov z gospodarstvom in negospodarstvom ter v krepitev izvajanja vseživljenjske karierne orientacije.
Mladi bežijo v tujino
Slovenske mladinske organizacije program Jamstva za mlade podpirajo kot zelo dobrodošlo spodbudo, opozarjajo pa, da je Jamstvo za mlade le del rešitve in da devet milijonov evrov še zdaleč ne bo dovolj. Ob tem še posebno opozarjajo, da pri spodbujanju zaposlovanje ne smemo pozabiti na mlade od 25 do 29 let, pri katerih se je brezposelnost še precej bolj povečala kot med mlajšimi. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je število brezposelnih v tem segmentu od konca leta 2007 povečalo za skoraj 70 odstotkov, da je stanje alarmantno, pa kažejo tudi podatki o številu odseljenih v tujino, saj je med njimi že četrtina mladih s terciarno izobrazbo. Po podatkih Eurobarometra je iz Slovenije pripravljenih oditi na delo v drugo evropsko državo kar 64 odstotkov oseb v starosti od 15 do 35 let ali za sedem odstotnih točk več, kot znaša povprečje v EU.
Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc meni, da je treba zaposlovanje mladih umestiti v operativne programe bodočega finančnega okvira v obdobju 2014–2020. Na pogovorih z vlado, ki naj bi se začeli še ta mesec, bodo predstavniki mladih predlagali uvedbo novih subvencij za zaposlovanje mladih, zagotovitev plačanih pripravništev, prilagoditev usposabljanj zahtevam trga, uvajanje podjetništva v izobraževalne ustanove, priznavanje neformalnega izobraževanja v mladinskih organizacijah in podobno.
Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pravi, da bi se morali zgledovati po primerih dobre prakse iz tujine, na primer pripravništva in vajeništva. V državah z uveljavljenimi sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kot so Nemčija, Danska, Nizozemska in Avstrija, je brezposelnost med mladimi namreč precej nižja. Dober zgled bi po Lukičevem mnenju lahko bil letos uvedeni program medgeneracijskega sodelovanja z mentorskimi shemami ter hkratno oprostitvijo plačevanja prispevkov delodajalcev v Franciji. Prav tako pa naj bi dobre učinke dosegli tudi v državah, ki so odprle mreže kariernih centrov.