Ker ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO, prej ministrstvo za okolje in prostor) v devetih letih ni uspelo podeliti vodnih pravic oziroma spisati koncesijskih odločb, ki bi bile podlaga za plačevanje koncesijske dajatve za uporabo podzemne vode za termalna kopališča, stekleničenje in ogrevanje, jo večina podjetij uporablja brezplačno. Novela zakona o vodah, ki naj bi jo danes sprejela vlada in jo po skrajšanem postopku poslala v državni zbor, naj bi ta kaos odpravila. Na MKO namreč na podelitev koncesij za rabo podzemne vode za termalna kopališča, stekleničenje in ogrevanje čaka kar 66 prosilcev, od termalnih kopališč ima 30-letno koncesijsko dovoljenje za rabo geotermalne vode le pet podjetij (Terme Gaja, Terme Ptuj, Terme Olimia, Rimske terme in Hotel Cerkno), ki so lani plačala skupno dobrih 40.000 evrov koncesijske dajatve.
Računsko sodišče presekalo anarhijo
Koncesijske dajatve oziroma vodne pravice je predpisal zakon o vodah iz leta 2002 in določil, da morajo vsi uporabniki najpozneje do 10. avgusta 2004 zaprositi za vodno pravico. Večina jih je to storila, a jim ministrstvo, kot rečeno, vodne pravice še ni podelilo. Najbolj absurdno pa je, da so v očeh MKO za najhujše prekrškarje veljali tisti, ki so svoje objekte zgradili po tem presečnem datumu in dovoljenja oziroma koncesije za rabo podzemne vode niti teoretično niso mogli pridobiti, saj so na ministrstvu šteli, da so vlogo oddali prepozno. Po 10. avgustu 2004 je namreč ni bilo več mogoče oddati, ne glede na to, da nekatera od teh podjetij takrat še obstajala niso.
Ta anarhija bi se vlekla še naprej, če je ne bi presekalo računsko sodišče. Marca letos je od MKO zahtevalo, da odpravi neenakopravno in selektivno obravnavanje zavezancev za plačilo vodne dajatve, ki je posledica nepravočasne podelitve vodnih pravic oziroma koncesij. Peščica podjetij, ki so to pravico pridobila, je namreč koncesnino plačevala, velika večina pa ne, kar šteje za nedovoljeno državno pomoč.
Trideset let bodo plačevali za nazaj in za sproti
Predlog novele zakona o vodah naj bi ta kaos odpravil. Po besedah državne sekretarke za okolje Andreje Jerina bodo podjetjem, ki so doslej plačevala rabo termalne vode, to šteli kot dobropis, ki bo obrestovan, tistim podjetjem, ki koncesnine niso plačevala, pa bodo podelili koncesijo (brez javnega razpisa, ki bi bil – ker gre za podjetja, ki podzemno vodo že uporabljajo – le navidezen) in od njih koncesnino pobrali za nazaj (od 1. januarja 2005). Da ne bi zaradi tega podjetij spravili na boben, so se z njimi dogovorili, da lahko koncesijsko dajatev za nazaj plačujejo 30 let, kolikor traja koncesijsko razmerje, ki ga mora MKO z vsemi uporabniki podzemne vode za termalna kopališča, stekleničenje in ogrevanje skleniti najpozneje do konca tega leta.
Po izračunih ministrstva bodo morali zavezanci za nazaj plačati 0,39 milijona evrov (od tega 0,28 milijona proizvajalci pijač in 0,118 milijona uporabniki vode za potrebe termalnih kopališč in ogrevanje). V ta znesek so že všteti preveč vplačani zneski v obliki dobropisov. Proračunski priliv zaradi novih rab vode, ki jih bodo podelili brez javnega razpisa, naj bi na leto znašal 600.000 evrov, zato naj bi se državni proračun po letu 2015 od koncesnin za uporabo podzemne vode za termalna kopališča, ogrevanje in proizvodnjo pijač vsako leto napolnil za okoli 1,7 milijona evrov.
»Pošteno je, da plačamo za nekaj, kar smo porabljali«
Državna sekretarka Jerinova pravi, da so z vsemi interesnimi združenji uporabnikov dosegli soglasje tudi o plačilu obveznosti za nazaj. To nam je potrdila Irena Ajlec, izvršna direktorica Term 3000 iz Moravskih Toplic. »Pošteno je, da plačamo za nekaj, kar smo porabljali. Terme 3000 in vse druge družbe Sava Turizma so pravočasno oddale vlogo za koncesijo. Zadeva se je nekje zataknila, a nima smisla stvari pogrevati za nazaj in iskati krivca. MKO razume gospodarski položaj naših družb, zato bo rok za plačilo za nazaj podaljšan na trideset let, kolikor bo trajala koncesija,« nam je pojasnila Ajlečeva. Podatka, kolikšno koncesnino bodo plačevale Treme 3000, nam ni želela razkriti, povedala je le, da predlog novega zakona o vodah spreminja tudi formulo izračuna koncesijske dajatve, saj upošteva količino in temperaturo načrpane vode.
Državna sekretarka za okolje dodaja, da novela zakona o vodah ureja le stvari za nazaj, a nič za naprej: »Zelo resno moramo razmisliti, kaj bo v prihodnje, ali so koncesije res najprimernejša oblika urejanja teh zadev.«
