Bled. 2400 reševanj v desetih letih. Okoli 40 ljudi, ki znajo strokovno reševati življenja. Še več tistih, ki v naši vojski in policiji skrbijo za prevoze in s tem reševanje ponesrečenih, bolnih, pomoči potrebnih. V desetih letih je služba helikopterske nujne medicinske pomoči potrdila, da človeško življenje nima cene, pa čeprav so to ekipo žal včasih jemali tudi zgolj kot »strošek«. Ta konec tedna so se srečali ob deseti obletnici delovanja in simbolično s helikopterjem reševali planinca, ki ga je v Karavankah izdalo srce.
Posamezniki so del celote, a zdravnik Iztok Tomazin, policist Robert Kralj, gorski reševalec Janez Brojan in seveda mnogi drugi so dejansko postali nekakšni simboli početja, ki se ga zavedamo najbolj takrat, ko rešujejo nas, naše svojce. »Nujna medicinska pomoč je v desetih letih opravila 2400 intervencij, trenutno v njej sodeluje 11 reševalcev in 16 zdravnikov ter seveda usposobljeni piloti in ostali, ki tvorijo posadke za hitre posege. Da bi bili v Sloveniji še bolj učinkoviti, bi nujno potrebovali še eno stalno bazo v Mariboru, za optimalno pokritost s hitrimi posegi pa tudi v Postojni,« je pojasnil Uroš Lampič, ki vodi helikoptersko enoto nujne medicinske pomoči. Začelo se je kot poskusni projekt, danes so jamstvo kakovostnega in hitrega reševanja po vsej Sloveniji.
Letos so zabeležili že več kot 70 posegov, tri četrtine se jih konča s pristankom na Kliničnem centru v Ljubljani. Helikoptersko reševanje je seveda omejeno na vremenske in druge okoliščine, a vedno skušajo pristati na terenu, vedno čim bližje ponesrečencu.
»Stalna baza na Brniku je bila pomemben korak naprej, a danes ugotavljamo nujnost razširitve pomoči zaradi krajšega časa posredovanja. Prav tako pa bi bil potreben poseben medicinski helikopter,« dodaja Lampič. Poudariti je potrebno sodelovanje med vojsko, policijo, gorskimi reševalci. Čeprav je bilo v preteklosti nekaj zapletov z organizacijo prevozov, je prav tesna povezava, usklajenost in usposobljenost vseh, ki rešujejo življenja posredno in neposredno, ključna. V prihodnje bodo zdravniku reševalcu dodali še gorskega reševalca letalca. To bo dvignilo kakovost reševanj, marsikje skrajšalo čas reševanja.
Področja reševanja so raznolika. Lani so na smučiščih posredovali desetkrat, v zadnjih letih pa so tako imenovani adrenalinski športi vzrok, da najbolj pogosto letijo na Tolminsko, Bovško in okoliška območja zaradi nesreč pri jadralnem padalstvu ter drugih športih, ki k nam zaradi naravnih pogojev privabljajo tudi številne tujce.
Srečanje v Ribnem pri Bledu je bilo tudi priložnost, da so se dotaknili različnih problematik, a tudi sproščeno družili. Deset let poslanstva reševanja človeških življenj je potrdilo, kako potrebujemo tako službo. Pri polovici posredovanj gre namreč za bolnike, ostalo so ponesrečeni. Prav zaradi tega je sleherni vložek v razvoj tega načina reševanja pomembna naložba za skupen in posamičen občutek varnosti.
