Čeprav je novi zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki je začel veljati aprila letos, občutno zmanjšal pravice zaposlenih, pa je bila s tem za delodajalce opravljena le slaba polovica dela. Delavce namreč kljub zanje ostrejšem zakonu še vedno varujejo veljavne kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki večinoma zagotavljajo delavcem več pravic od samega zakona. Te so urejene po načelu »in favorem laboratoris«, ki določa, da ob hkratni veljavnosti zakona in kolektivne pogodbe veljajo za delavca pravice, ki so zanj bolj ugodne.
Da bodo delodajalci takoj po sprejemu ZDR sprožili proces spreminjanja kolektivnih pogodb, je bilo torej pričakovati, preseneča (ali tudi ne) pa dejstvo, da so se v spremembe spustili z enostranskimi odpovedmi veljavnih pogodb brez pogajanj s sindikati. Gospodarska zbornica Slovenje (GZS) in Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) sta v zadnjem času na tak način odpovedala že dve kolektivni pogodbi dejavnosti – s koncem junija kolektivno pogodbo za kemično in gumarsko industrijo, pred dnevi pa še kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti.
Sindikati zgroženi nad predlogom nove pogodbe
Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pravi, da je do odpovedi kolektivne pogodbe prišlo nenapovedano in brez pogajanj. »Ker se je iztekal rok za zaključek njene veljavnosti, smo pričakovali, da bodo delodajalci pripravili predlog sprememb in dopolnitev in da se bomo začeli pogajati. Toda socialni dialog, kot kaže, obstaja samo še na papirju,« je dejal Komac.
Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) je ob odpovedi kolektivne pogodbe sicer prejel predlog nove pogodbe, nad katerim pa je zgrožen. »Pogodba je porazna. V njej je črtano vse, kar je imelo za delavce dodano vrednost. Znižani so standardi glede dodatkov, letnega dopusta, organizacije dela, razvrščanja delovnih mest, napredovanj in stimulacij...« je ogorčena sekretarka KNG Sonja Kos. Po izračunu KNG naj bi se povprečnemu delavcu v dejavnosti mesečna plača z novo kolektivno pogodbo znižala kar za 200 evrov bruto.
Kosova pravi, da so delodajalcem kljub »nespodobni ponudbi« ponudili roko sprave in predlagali, da se pogajajo od člena do člena na podlagi veljavne pogodbe, vendar so to delodajalci zavrnili. »Njihova zavrnitev kaže, da nimajo argumentov,« je prepričana Kosova.
GZS in ZDS sta kot razlog za odpoved kolektivne pogodbe navedla uskladitev z novim ZDR in zaostrene poslovne razmere, kar pa je po mnenju sekretarke KNG nesmiselno. »Glede ZDR ni nobene potrebe po odpovedi pogodbe, ampak bi jo lahko le spremenili. Zaostrene razmere pa bi lahko še 'kupili', če ne bi šlo za dejavnost, ki ustvarja najvišje dobičke v Sloveniji in nenehno raste tudi od začetka krize naprej,« opozarja Kosova. Po njenem mnenju se v ozadju prepletata dva interesa – težnja podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires, ki želi posebno kolektivno pogodbo in vsesplošen načrt odprave kolektivnih pogodb dejavnosti, ki so za delodajalce preveč moteče. »Delodajalci si želijo nekakšno ohlapno splošno kolektivno pogodbo, ki bi vso težo pogajanj prenesla znotraj podjetij. Prijetno se je namreč pogajati, če lahko s prisilo in grožnjami dosežeš vse, kar želiš,« je ostra Kosova.
Delodajalci za podjetniške in »vitke kolektivne pogodbe«
Predsednik GZS Samo Hribar Milič pravi, da je proces prenavljanja kolektivnih pogodb nujen. Ne le zaradi prilagoditve novemu ZDR, pač pa tudi »zaradi slabih razmer na trgu«. »Sedanje kolektivne pogodbe dejavnosti so za številna podjetja prezahtevne. Mnogo 'bolnikov' jih ne zmore izpolnjevati,« ocenjuje Hribar Milič. Enostranska odpoved kolektivnih pogodb predstavlja po njegovih besedah pogosto nujen korak za sklenitev nove pogodbe. »Sindikati se ponekod nočejo pogajati, zato je tak pritisk potreben,« pojasnjuje predsednik GZS.
Združenja delodajalcev se sicer zavzemajo za to, da bi bili delovnopravni standardi v čim večji meri urejeni v kolektivnih pogodbah podjetij. »Znotraj vsake dejavnosti so velike razlike med podjetji, glede njihove dodane vrednosti tudi do petkrat, zato se vseh ne da zajeti z istim vatlom,« pravi Hribar Milič. Prihodnost kolektivnega dogovarjanja vidijo tudi v tako imenovanih »vitkih kolektivnih pogodbah«, kakršni sta bili pogodbi o načinu usklajevanja plač za časa Janševe vlade v letih 2006 in 2007, ki sta se omejili le na urejanje prejemkov in reševanje sporov.