Židan je poudaril, da je to ministrstvo v zadnjih letih najbolj zmanjšalo število zaposlenih. Pri rebalansu niso posegali v transferje javnih zavodov, ker je bilo tem veliko denarja vzetih v letu 2012. Niso zmanjševali postavk, ki zagotavljajo sistem varne hrane, ker se tveganje na področju varne hrane zaradi krize zvišuje.

V predlogu rebalansa pa je tudi nekaj tveganj, na katere je Židan opozoril tako predsednico vlade kot tudi finančno ministrstvo. Dogovor pa je, da če se bo tveganje uresničilo, da bodo lahko sredstva črpali iz proračunske rezerve.

Minister je pojasnil, da so do 1. julija izplačali že za 199 milijonov evrov subvencijskih vlog, in sicer od slabih 60.000 kmetijskih gospodarstev jih samo 80 še ni prejelo izplačil. Ob tem je Židan izpostavil, da so letos neposredna plačila že v celoti financirana iz evropskih sredstev.

Skozi rebalans se postavke za materialne stroške znižujejo za 10 odstotkov, zmanjšana je tudi postavka za promocijo, vendar se bo v prihodnosti sredstva za slednjo postavko zbirala iz dveh sektorjev.

Židan je glede obdavčitev ponovno poudaril, da ministrstvo vztraja pri mnenju, da naj se kmetijska zemljišča in kmetijski objekti ne obdavčijo.

Iva Dimic (NSi) je spomnila na zmanjševanje sredstev za promocijo in na strah kmetov pred novimi davki, Srečko Meh (SD) pa na okrepitev inšpekcijske službe na terenu tudi zaradi problematike sive ekonomije pri sekanju lesa.

Da se pri postavki varne hran nižajo veterinarski stroški, je zaskrbelo Branka Ficka (PS). Minister mu je ponovno pojasnil, da bodo v prihodnje letni pregledi kmetij potekali enkrat na tri leta, ter da so uspeli ceno pregleda znižati z 62 na 40 evrov.

Rebalans ne bo ogrozil vitalnih delov kulture

Minister za kulturo Uroš Grilc je poudaril, da rebalans zadeve rešuje na način, da bi kar najmanj ogrozil vitalne dele kulture.

Kot je povedal Grilc, je ministrstvo sredstva nižalo tam, kjer jih je lahko. Najbolj so posegli na področje investicij, zmanjšali pa so tudi sredstva javnim zavodom, in sicer za 1.379.000 evrov. Niso pa se, kot je poudaril minister, dotikali živih programov v kulturi.

Sredstev niso zmanjševali ljubiteljski kulturi, ki so ji posebno pozornost posvetili tudi v osnutku osnutku Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017. Prav tako niso zmanjševali sredstev nevladnim organizacijam, kjer so ta s pogodbami že razdeljena. V predlogu rebalansa niso niti zmanjševali sredstev za samozaposlene, Slovenski filmski center in Javno agencijo za knjigo RS ter narodne skupnosti in ranljive skupine.

Poslanec Samo Bevk (SD) je menil, da predstavlja ob trendu zmanjševanja sredstev za kulturo v zadnjih nekaj letih proračun v višini 163.823.000 evrov že kritično mejo za delovanje tega resorja. Opozoril je, da ima država že nekaj let mačehovski odnos do spomeniške dediščine v državi ter predlagal nadgradnjo in podaljšanje t.i. zakona o kulturnem evru, ki se izteče letos.

Dragan Bosnič (PS) je pozdravil delovanje ministrstva v smeri, da ne zmanjšuje sredstev samostojnim ustvarjalcem v kulturi. Andrej Čuš (SDS) je opozoril, da je seznam potrebnih investicij dolg in apeliral na ministrstvo, naj skuša čim bolje črpati evropska sredstva. Kako je s črpanjem evropskih sredstev, je zanimalo tudi poslanko Alenko Jeraj (SDS), saj so ta, kot je dejala, edini denar, ki ga še imamo na razpolago.

Kot je pojasnil Grilc, so na področje investicij posegli v tistem delu, kjer niso bile pripravljene do te mere, da bi bili prepričani, da jih bodo uresničili. Kar se tiče evropskih sredstev, pripravljajo dva razpisa, ki bosta objavljena v kratkem, in sicer za področji kulturnih spomenikov in javne kulturne infrastrukture.

Kar zadeva t.i. zakon o kulturnem evru, pa je minister povedal, da je v vladno proceduro že vložen predlog o njegovem podaljšanju.