Kljub ostremu nasprotovanju sindikatov vlada vztraja in je včeraj potrdila ter v parlamentarno proceduro poslala osnutek novele zakona o dohodnini, po katerem se davčne osnove in olajšave za odmero dohodnine ne bodo več avtomatično usklajevale z rastjo cen življenjskih potrebščin. Da gre za »prikriti mini krizni davek«, s katerim bo vlada potihoma znižala dohodke prebivalstva in po lastnih izračunih v proračunsko blagajno preusmerila dodatnih 30 milijonov evrov na leto, so opozorili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer predlogu nasprotujejo vsaj do uveljavitve ključnih reform.
V povprečju skoraj 400 evrov manj
Toda še bolj se bodo dohodki zmanjšali tistim, ki si kruh služijo samo s honorarnim delom, saj bodo morali po novi pokojninski zakonodaji od 1. januarja 2014 dalje plačevati 15,5-odstotni prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Čeprav predlagana novela zakona o dohodnini predvideva, da se jim bo ob normiranih oziroma dejanskih stroških davčna osnova znižala tudi za vse plačane pokojninske prispevke, večina od tega ne bo imela nobene koristi. Kar 80 odstotkov ali približno 16.000 oseb, ki niso zaposlene ali samozaposlene in ki delajo na podlagi avtorskih in drugih pogodb (izjeme so upokojenci in tisti, ki opravljajo študentsko delo), namreč zasluži premalo, da bi jim bilo sploh treba plačati dohodnino. Na primeru honorarnega delavca, ki na leto zasluži 1000 evrov, smo tako s pomočjo Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije in davčnega svetovalca družbe Taxgroup Dušana Jeraja izračunali, da bo njegov dohodek naslednje leto samo zaradi novih prispevkov za 155 evrov ali natančno 15,5 odstotka nižji kot letos, če bodo dohodninska lestvica in olajšave ostale enake letošnjim. Če vzamemo podatek vlade, da so tisti, ki se preživljajo samo s honorarnim delom, v letu 2011 v povprečju zaslužili 2500 evrov (še vedno premalo za plačilo dohodnine), pa to pomeni, da se bo njihov zaslužek naslednje leto znižal za skoraj 400 evrov, na dobrih 2100 evrov.
Tudi preostalih nekaj več kot 4000 honorarcev, ki so zavezanci za dohodnino in so po kontrolnih podatkih za odmero dohodnine za leto 2011 skupno prejeli 31 milijonov evrov dohodka, lahko s spremembami zakona o dohodnini računa le na majhno omilitev padca njihovih prihodkov. Več kot 80 odstotkov teh zavezancev je bilo razvrščenih v prvi, 16-odstotni dohodninski razred, 13 odstotkov v drugi razred, ki je obdavčen s 27 odstotki, in le pet odstotkov v tretji, 41-odstotni davčni razred. Po naših izračunih (glej tabelo) lahko posameznik, ki dela samo prek avtorske pogodbe in s tem na leto zasluži 15.000 evrov, pričakuje dobrih 1700 evrov manj denarja. Kajti njegova odmera dohodnine po 16-odstotni oziroma delno po 27-odstotni davčni stopnji bo nižja za dobrih 600 evrov, medtem ko bodo prispevki znašali nekaj več kot 2300 evrov. Vlada je sicer ocenila, da se bo neto dohodek honorarcev v povprečju znižal za okoli 14 odstotkov.
Odpravljajo tudi zakonske neskladnosti
Predlagana novela zakona o dohodnini uvaja še nekaj drugih novosti, med drugim povečuje privlačnost dodatnega pokojninskega zavarovanja za samostojne podjetnike. Ti so šele z novo pokojninsko zakonodajo dobili možnost, da se tako kot njihovi zaposleni vključijo v dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, predlagana novela pa tudi njim prinaša posebne davčne ugodnosti zaradi tega.
Novela izenačuje tudi davčno obravnavo pokojnin iz obveznega zavarovanja in poklicnih pokojnin tako, da se tudi prejemnikom slednjih prizna osebna olajšava in se jim zmanjša dohodnina za 13,5 odstotka odmerjene poklicne pokojnine. Hkrati je zaradi zahtev EU predlagana enaka davčna obravnava prebivalcev Slovenije in prebivalcev drugih držav EU oziroma Evropskega gospodarskega prostora, ki večino svojega dohodka zaslužijo v Sloveniji. Po novem bodo tako tudi ti upravičeni do posebne olajšave za športnike, novinarje in kulturnike ter za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Obenem se zaradi odločbe ustavnega sodišča odpravlja protizakonita posebna osebna olajšava za dohodke slovenskih čezmejnih delovnih migrantov. Zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo pa se bo poenotila tudi pričakovana življenjska doba, ki se upošteva pri določanju davčne osnove od dohodka iz življenjskega zavarovanja in je bila doslej za moške drugačna kot za ženske.