Davek na nepremičnine bo nadomestil štiri dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdih cest ter davek na nepremičnine večje vrednosti.
Davek se bo polovično delil med državo in občinami. Izjema bodo prva tri leta, ko bo v celoti prihodek proračuna, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012. Skupni priliv davka naj bi na letni ravni znašal okoli 400 milijonov evrov, po 200 milijonov za državo in občine.
Po mnenju opozicije osnova obdavčitve nepravična in vprašljiva
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je ob predstavitvi poudarila, da želijo s predlogom zakona postaviti tudi jasna pravila in omejitve, ki bodo veljala na državni ravni, cilj pa je tudi pravičnejša obdavčitev, zato želijo s predlogom vključiti praviloma vse nepremičnine, z malo izjemami. Državi pa se bo tako zagotovilo dodatni sistemski davčni vir.
Opozicija v razpravi izpostavlja predvsem osnovo obdavčitve, ki da je nepravična in vprašljiva. »Posplošena tržna vrednost ni samo rezultat strokovne obdelave, nedvomno gre pogosto za interesne pritiske, ki oblikujejo merila,« je prepričana Romana Tomc. V SDS so predlagali, da bi lahko davčni zavezanec vrednost nepremičnine dokazoval z neko tržno oceno. Marko Pavlišič (DL) sicer meni, da bi imeli od takega načina pritožbe največ dobička cenilci nepremičnin.
Vraničarjeva je pojasnila, da se individualna tržna vrednost skozi čas zelo spreminja in da pri individualnih cenitvah metodologija ni nujno enaka. Izpostavila je, da je posplošena tržna vrednost pravičnejša z vidika določitve davčne obveznosti in transparentnejša.
V SDS so zaskrbljeni nad postopkom pritožbe
Vraničarjeva je zagotovila, da je pritožba mogoča in da se bodo lahko davčni zavezanci v prvi vrsti obrnili na davčno upravo oz. na drugostopenjski organ za odločanje v upravnem postopku na drugi stopnji pri ministrstvu za finance. »Poseben postopek je oblikovan zato, da bo lahko davčni organ razrešil večino morebitnih pritožb na račun vrednosti oziroma posplošene tržne vrednosti nepremičnine,« je še zagotovila.
Z obdavčitvijo v DeSUS niso zadovoljni, menijo, da tudi sama vlada ni. »Kljub temu bomo prispevali svoje glasove. Ne gre za dvoličnost. Imamo zavezane roke. Stabilnost države je odvisna od teh aktov in v DeSUS ne bomo prevzemali odgovornosti delovanja vlade v prihodnje in posledično trojke,« je poudaril Franc Jurša. Apeliral pa je na Geodetsko upravo RS, naj sprotno, hitro in dosledno rešujejo anomalije. Jurša namreč opozarja, da je v samem vrednotenju nepremičnin, ki je osnova obdavčenja, mnogo anomalij.
Tak zakon pozna cela Evropa
Da je nepremičninski davek napad na podeželje, na kmete, na gospodarstvo in človekove pravice, pa je prepričan Jožef Jurša (NSi). Zaveda se, da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega, »a če je cesar požrešen, ga čaka punt«. »Ker živimo v demokraciji, ga čakajo volitve,« je še dodal.
Da je davek sistemski, ki bo poenotil vse davčne zavezance, lastnike nepremičnin, je pojasnila Aleksandra Osterman (PS). Izpostavila je, da tak zakon pozna cela Evropa ter da je tovrstna obdavčitev v Sloveniji trenutno nižja kot v drugih državah, tudi po uvedbi davka pa da bo ostala nižja kot v državah OECD.
Zakon bo povzročil nepopravljive posledice za državljane, je prepričan Andrej Šircelj (SDS), ki je opozoril, da je stabilizacijski namen davka napačen. »Temeljni namen zakona bi moral biti, da ljudje na lokalni ravni dobijo boljšo kakovostno storitev, in nič drugega. Lokalne skupnosti so iz tega vira financirane po vsem svetu. Pri tem zakonu gre za centralizacijo države in da se odpravi vloga lokalnih skupnosti, kar je nesprejemljivo,« je izpostavil Šircelj. Ob tem je prepričan, da tudi država sama nima urejenih evidenc za državno premoženje, za paradržavno premoženje in da bo zato v naslednjih mesecih v državi nastal kaos.
obremenitve ne bi smele bistveno presegati sedanjih
Matevž Frangež (SD) je poslance spomnil, da Slovenija ni v situaciji, ko bi lahko o takem davku odločala brez konteksta fiskalne slike. Je pa tudi sam prepričan, da obremenitve ne bi smele bistveno presegati sedanjih. Poudaril je še, da bi alternative imele višji vpliv na zmanjšanje bruto domačega proizvoda.
Da gre pri obdavčitvi nepremičnin povišanje skupnega izplena predvsem na račun tistih, ki so bili sedaj v priviligiranem položaju, je pojasnil Marko Pavlišič (DL). Za odpravo anomalij pri vrednotenju nepremičnin pa je po njegove mnenju treba omogočiti čimbolj preproste postopke za urejanje.
Predloga zakona bi moral biti po mnenju Franca Bogoviča (SLS) sprejet v večjem sodelovanju z ljudmi, in ne »preko noči po nujnem postopku«. Tudi Bogovič je prepričan, da je osnova za obdavčitev napačna in da ni zagotovljena ustavna kategorija enakosti pred zakonom.
Koaliciji manjka socialni čut
Opozicijski poslanci so koaliciji v predlogu zakona očitali pomanjkanje socialnega čuta, saj da bodo nepremičninski davek plačevali tudi najemniki neprofitnih stanovanj. Vraničarjeva je opozicijskim poslancem zagotovila, da so v to dikcijo zajete zgolj nepremičnine, ki se oddajajo v neprofitni najem na podlagi sodne odločbe in ki so bila vrnjena v postopku denacionalizacije. V ostalih primerih neprofitnih najemov pa je davčni zavezanec lastnik nepremičnine.
Opozicija je vložila tudi več amandmajev, s katerimi so predlagali znižanje stopenj obdavčitve. Vraničarjeva je pojasnila, da z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča občine zberejo okoli 192 milijonov evrov, s predlaganim zakonom pa bi ob neupoštevanju prehodnega obdobja zbrali dodatnih 200 milijonov evrov. »S predlaganim amandmajem SDS bi zbrali pol manj, z amandmajem NSi bi zbrali 130 milijonov evrov manj kot predvideva zakon, po amandmaju SLS pa bi zbrali 204 milijonov evrov manj,« je dejala.
Predlog zmanjšanja zakona za tiste, ki imajo tri otroke
V SLS so med amandmaji predlagali, da se iz obdavčitve izvzamejo kmetijska zemljišča, saj so za kmeta osnovno sredstvo za kmetovanje. Predlagali so tudi, da se invalidnim osebam davek za stanovanjsko nepremičnino, v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče, zmanjša za 80 odstotkov. Za vsakega otroka v družini pa zahtevajo 12-odstotno olajšavo, predlagali pa so tudi oprostitev davka za humanitarne organizacije.
SDS pa med amandmaji predlaga zmanjšanje davka za tiste, ki imajo tri otroke in tiste, ki imajo višinsko kmetijo nad 1000 metri nadmorske višine. NSi je predlagala znižanje stopnje za vsakega vzdrževanega družinskega člana po stopnji 0,02 odstotka.
V zvezi z obdavčitvijo gasilnih domov je Vraničarjeva pojasnila, da bodo upoštevali zakon o gasilstvu, ki posebej določa davčno obravnavo za gasilska društva. »Če je gasilni dom v lasti v gasilnega društva, bo to določbo možno upoštevati. Če ima prostore v najemu, pa ne,« je poudarila.
