Potem ko je ljubljansko javno podjetje Vodovod-Kanalizacija (VO-KA) pred kratkim pozvalo uporabnike, naj izmerijo svoje strehe, da jim bodo lahko začeli zaračunavati deževnico, ki se steka v kanalizacijo, je v medijih zaokrožilo, da »davek na dež« od nas zahteva Bruselj. A evropski komisar za okolje Janez Potočnik pravi, da evropska zakonodaja ne zahteva tovrstnega zaračunavanja stroškov.

Je pa po njegovih besedah ločeno zbiranje deževnice priporočeno, saj se lahko na tak način prepreči poplavljanje, ki bi se lahko pojavilo ob preseženih zmogljivostih kanalizacijskega sistema zaradi močnih padavin. »V skladu s poplavno direktivo so države članice do konca leta 2013 zavezane pripraviti karte poplavne nevarnosti in poplavne ogroženosti, do konca leta 2015 pa še načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti. Vendar pa direktiva glede omenjenega problema ne predpisuje, na kakšen način naj to uredijo,« je pojasnil Potočnik.

Bo strošek pravično porazdeljen?

Zakaj bomo torej po novem plačevali čiščenje in odvajanje padavinske odpadne vode? Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pojasnjujejo, da če se padavinska odpadna voda s streh odvaja v javno kanalizacijo, nastajajo izvajalcu javne službe določeni stroški. Namreč: ko čista deževnica priteče v kanalizacijo in se zmeša z odpadno komunalno vodo, ta voda ni več čista, zato jo je treba ustrezno odvajati in čistiti. Ti stroški so bili po razlagi ministrstva poprej vključeni v enotno ceno odvajanja ter čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ali pa so jih poravnavale občine s pokrivanjem izgub izvajalcem javnih služb.

Z novo uredbo pa bo, če poenostavimo odgovor ministrstva, strošek pravično porazdeljen, saj bodo storitev plačevali le tisti, ki jo resnično uporabljajo. Dejstvo je, poudarjajo na ministrstvu, da je na področju varstva okolja in upravljanja voda tudi na ravni EU načelo »povzročitelj plača« splošno sprejeto načelo, tako da je uredba skladna z evropsko zakonodajo. To pomeni, da tistim gospodinjstvom, ki imajo deževnico s streh speljano v ponikalnico, novega »davka« komunala ne bi smela zaračunavati.

Ključ delitve še ni določen

Pri sklicevanju na zdravo kmečko pamet bi se moral torej tudi znesek na položnicah vseh tistih, ki vode nimajo speljane v kanalizacijo, zmanjšati. Pa bo res tako? »Ob teoretični domnevi, da so v enotni ceni storitev odvajanja ter čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode vključeni vsi stroški izvajanja teh storitev in da se do oblikovanja ločene cene za posamezne storitve ti stroški niso spremenili, bi to pomenilo drugačno porazdelitev enakih stroškov in posledično tudi zmanjšanje cene za tiste uporabnike, ki padavinsko odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo,« veje optimizem z ministrstva, kjer pa so hkrati »opozorili«, da je za konkretne cene treba pobarati izvajalca javne službe oziroma občino, ki cene tudi potrjuje.

A v javnem podjetju VO-KA še ne vedo, kako se bo nova metodologija obračunavanja stroškov pokazala pri položnicah, saj se postavki odvajanja in čiščenja vode po novi uredbi razdelita na osem novih postavk (!), ključ delitve pa še ni določen: »O znižanju ali zvišanju cene v tem trenutku ni mogoče sklepati, saj je treba upoštevati tudi dejstvo, da je bila cena odvajanja odpadne vode nazadnje spremenjena leta 2004, cena čiščenja odpadne vode pa leta 2006.« Sklepamo lahko torej le, da se nam ne obeta nič dobrega.