Štrukelj: Vlada je le še “upravnik kolonije”, ki mora izvrševati ukaze “centralne oblasti”

Semolič: »Naši politiki niso sposobni reči EU ne«

Današnje srečanje je posledica dogovora z Bratuškovo. Potreben je namreč skupni dogovor z vlado, je poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Dokument je odgovor sindikatov na dogajanje v družbi. Predvsem kritika sklepov, ki prihajajo iz Evropske unije (EU), je še dodal.

»Od tam nič ne svetujejo, kako odpirati delovna mesta in dvigovati blaginjo,« je dejal. »Ekstremno varčevanje proti socialni državi je pot v revščino.«

Prepričan je, da bi moral biti prvi cilj gospodarska rast, šele nato reševanje proračunskega primanjkljaja. »Naši politiki niso sposobni reči EU ne.«

Pot po kateri so se do sedaj sprejemale odločitve, je napačna, je še dejal Semolič in dodal, da zato sindikati predlagajo nove ukrepe. Sindikalisti se zavzemajo tudi za povečanje davčnega nadzora in aktivnosti za znižanje davčnega dolga ter za uvedbo skupnih javnih naročil za ves sektor država.

Vlada kot upravnik kolonije za izvrševanje ukazov iz Bruslja

V tem trenutku smo pred strateško dilemo, pred ključnim vprašanjem prihodnosti, to je, v kakšni družbi želimo živeti, pa je opozoril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Ob tem je izrazil bojazen, da je vlada le še »upravnik kolonije«, ki mora izvrševati ukaze »centralne oblasti«, to je Bruslja.

Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je na tem mestu spomnil, da pri sprejemanju centralnih odločitev EU sodeluje tudi vsakokratni slovenski premier. Tukaj, »kjer ni muh«, smo sicer po njegovih besedah zaradi »čudnih poti« privatizacije, korupcije in »več kot zanimivega« kadrovanja.

Ukvarjamo se samo s posledicami, ne z vzroki

Med predlaganimi ukrepi sindikalnih central je kar nekaj takih, ki rešujejo vzroke problemov, ne pa le posledic, je ocenil Franc Zupanc iz sindikalne centrale Solidarnost. Zdi se mu namreč, da se v Sloveniji ukvarjamo samo še s posledicami.

Ukrepi sicer temeljijo na podpisanih izhodiščih za socialni sporazum 2012-2016. Kot je povedal predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Drago Lombar, je njihov namen tudi znova zagnati socialni dialog, ki da je povsem zastal.

Če bo vlada predlog ignorirala, bodo konflikti še večji

A dokument hkrati predstavlja tudi zadnjo ponujeno roko vladi, ga je dopolnil predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. Sindikati so v preteklem obdobju po njegovih besedah vedno delovali konstruktivno. Sprejeli so reformi pokojninskega sistema in trga dela ter se odpovedali delu prejemkov, v zameno za to pa so dobili le višji DDV, višjo dohodnino, omejitve referendumske zakonodaje, fiskalno pravilo in tako naprej.

Če bo vlada predloge ignorirala, bodo konflikti še večji, je opozoril predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. Dodal je, da od svojih osnovnih stališč ne bodo odstopili, so pa pripravljeni na dialog, da se zagotovi družbo, ki bo boljša od današnje.

Vlade ne morejo prisiliti, da dela pametno

Sindikalisti so pojasnili, da njihov namen ni postavljanje ultimatov in da vlade ne morejo prisiliti, da dela pametno, temveč ji lahko pokažejo le meje, do kam so pripravljeni iti. Če jih ne bo upoštevala, pa se ve, kaj lahko naredijo in bodo to tudi naredili, so dodali.

Sicer pa pričakujejo, da se bodo v naslednjih dneh ob »odsotnosti žarometov« dobili s predsednico vlade Alenko Bratušek in predstavniki delodajalcev.

Med bolj odmevnimi predlogi sindikatov, katerih cilj je prehod od varčevanja k trajnostnemu razvoju in blaginji, so uvedba davčnih blagajn, kadrovska okrepitev davčnega nadzora, uvedba skupnih javnih naročil za ves sektor država, uvedba davka na finančne transakcije, zvišanje stopnje davka na dohodek pravnih oseb na 20 odstotkov, znižanje števila občin in oblikovanje pokrajin ter olajšanje in pospešitev črpanja evropskih sredstev.

GZS: Ob uresničitvi predlogov sindikatov bi krizo le še poglobili

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo, da predlogi sindikatov za izhod iz krize realno niso ne vzdržni ne odgovorni. Z nekaterimi sindikalnimi predlogi se sicer strinjajo, a v celoti se jim zdi, da pomenijo podporo stari, dokazano napačni ekonomski politiki. »Če bi jih uresničili, bi krizo v Sloveniji le še poglobili,« so jasni.

Na GZS so prepričani, da sindikalni predlogi ukrepov gospodarstvu ne bodo dali kisika, prav tako mu ne bodo prinesli nujno potrebnih novih delovnih mest.

Brez nujno potrebnih reform po prepričanju zbornice ne bo novih služb in upada brezposelnosti, država pa bo le še povečevala balon zadolževanja.

»Če želimo zagnati gospodarstvo in povečati možnosti za večjo blaginjo v prihodnosti, so reforme žal nujne. To je edina smiselna, pragmatična poteza, da bomo v prihodnjih letih lahko vzdržno financirali tudi druge družbene podsisteme. V Sloveniji nimamo več časa za ideološke razprave, nujne so pragmatične poteze,« se glasi sporočilo GZS.

Recept, ki temelji na zadolževanju, ne deluje

V zbornici na podlagi pregleda danes predstavljenega dokumenta z naslovom Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize ugotavljajo, da sindikati ne podpirajo reform, z nekaterimi predlogi pa celo odpirajo vrata novemu valu zaposlovanja v javnem sektorju.

Ključni predlogi, ki po oceni GZS kažejo na nevzdržnost in neodgovornost sindikalnih predlogov, so zavračanje nove pokojninske reforme in nadaljevanja reforme trga dela, zahteve po dvigu davka na dohodek pravnih oseb in višji minimalni plači ter istočasno zahteve po več delovnih mestih. Slednje se jim zdi povsem nekonsistentno in nevzdržno.

V zbornici obžalujejo tudi, da sindikati zahtevajo umetno povečanje kupne moči in domače potrošnje. Prepričani so namreč, da se je v zadnjih petih letih jasno pokazalo, da recept, ki temelji na zadolževanju, ne deluje.

Začeti moramo več ustvarjati, ne še več trošiti

Na GZS se sicer strinjajo s sindikalnimi opozorili glede pasti, ki jih prinaša varčevanje. Istočasno pa se jim zdi nadaljevanje s starimi vzorci neodgovorno do državljanov. »Ne moremo še več trošiti, moramo začeti bistveno več ustvarjati,« pozivajo. Slovenija je po njihovem prepričanju premajhna, da bi se lahko reševala z umetnim povečevanjem domače potrošnje.

Na GZS ob tem poudarjajo, da nikakor ne zavračajo vseh predlogov sindikatov. Številni predlogi iz dokumenta Kisik za gospodarstvo, ki vsebuje predloge delodajalcev, so po njihovih navedbah blizu številnim predlogom sindikatov.

Izpostavljajo predloge na področjih zdravstva, uvedbe davčnih blagajn in učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora, strateških infrastrukturnih naložb, energetske obnove nepremičnin, odprave birokratskih ovir, povečanja učinkovitosti korporativnega upravljanja, ureditve študentskega dela itd. S številnimi drugimi predlogi se ob tem strinjajo delno.