Letošnja osrednja počastitev dneva državnosti bo potekala na predvečer praznika na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostni govornik bo predsednik republike Borut Pahor, osnovni koncept kulturnega dela proslave, ki ga je zasnoval Matej Filipčič in ga bodo soustvarjalo več kot 50 slovenskih umetnikov, pa bo temeljil na metaforah srca in kompasa. Srce namreč predstavlja srčnost, pogum in solidarnost, kompas pa je simbol lociranja samega sebe in družbe kot celote.
Minister za kulturo Uroš Grilc je na četrtkovi novinarski konferenci pojasnil, da je osnovni cilj proslave znova ovrednotiti najboljšo ustvarjalnost, ki jo imamo. Proslava naj bi bila tako usmerjena v iskanje temeljev naroda ter v odpiranje v prihodnost. Prav tako pa je minister izpostavil, da čas državne proslave ni primeren za izpostavljanje razlik. O odprtosti tokratnih organizatorjev po njegovih besedah priča tudi 3152 razposlanih vabil, povabljena so bila tudi vsa združenja praporščakov.
Če bo torej proslava zaznamovana z motivi srčnosti, poguma in solidarnosti, pa zaradi nesoglasij okoli simbolike rdeče zvezde ne bo minila tudi v znamenju popolne enotnosti. Največja opozicijska stranka SDS in njeni somišljeniki namreč nasprotujejo simboliki rdeče zvezde na proslavi. Svet stranke je nedavno sprejel tudi sklep, da SDS ne bo sodelovala na nobenih prireditvah, na katerih se bodo poveličevali totalitarni simboli nekdanje agresorske JLA ali SFRJ.
Proslava bo sicer stala okoli 97.000 evrov, v neposrednem prenosu pa jo bo mogoče spremljati na prvem programu TV Slovenija in na prvem programu Radia Slovenija.
Še pred proslavo ob dnevu državnosti bodo praznik s slavnostno sejo zaznamovali tudi poslanke in poslanci, ki jih bo nagovoril predsednik DZ Janko Veber.
Pred predsedniško palačo prvič častna straža, Bratuškova bo nagovorila vojake na misijah
Dan državnosti bodo podobno kot v preteklih letih na mnogo načinov obeležili tudi v Slovenski vojski in policiji. Obeta pa se tudi nekaj novosti.
Na pobudo nekdanjega obrambnega ministra Aleša Hojsa bo tako letos pred predsedniško palačo ob dnevu državnosti prvič postavljena častna straža. Na predvečer praznika med 18. in 21. uro in na praznik med 9. in 21. uro bosta poslopje predsednika republike ves čas varovala po dva pripadnika garde Slovenske vojske hkrati. Natančen protokol straže bo urejal Generalštab Slovenske vojske.
Predsednica vlade Alenka Bratušek pa bo dan pred praznikom iz prostorov ministrstva za obrambo v družbi obrambnega ministra Romana Jakiča in načelnika generalštaba Dobrana Božiča prek videokonference nagovorila pripadnike in pripadnice Slovenske vojske, ki svoje dolžnosti opravljajo na mednarodnih operacijah in misijah.
Medtem predsednik republike Pahor v ponedeljek pripravlja sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo. Predsednika republike bodo spremljali varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, obrambni minister Jakič, notranji minister Gregor Virant in generalni direktor policije Stanislav Veniger.
Minister Virant in direktor policije Veniger bosta v delegaciji predsednika republike v torek na ljubljanskih Žalah položila tudi venec k pomniku padlim v vojni za Slovenijo.
Obrambni minister Jakič in načelnik generalštaba Božič pa bosta v sredo s falconom poletela v Libanon, kjer bosta ob prazniku obiskala pripadnike 13. kontingenta Slovenske vojske v operaciji Unifil.
Slovesnosti ob dnevu državnosti tudi drugod po Sloveniji
V Mariboru so spomin na dogodke pred dobrima dvema desetletjema zaznamovali že v petek. Slavnostna govornica predsednica vlade Bratuškova je v nagovoru v Kazinski dvorani SNG Maribor izpostavila, da nas je slovenska osamosvojitev naučila, da "zmoremo prenesti tveganje svobodne odločitve in zmoremo suverenost".
Slovenska osamosvojitev po besedah premierke daje vedeti, da so Slovenci sposobni složno ravnati za dosego skupnega dobrega. "Ne spominjamo se je zato, da bi se kitili s perjem minulih zmag. Spominjamo se je zato, da bomo lahko izbojevali nove."
Raznovrstne slovesnosti so in bodo ob dnevu državnosti potekale tudi po mnogih drugih slovenskih krajih. Že v petek je slavnostna akademija ob dnevu državnosti potekala v Šentjerneju, kjer je zbrane nagovoril predsednik DZ Janko Veber. Prav on bo tudi slavnostni govornik na današnjem srečanju državnikov Slovenje pod Najevsko lipo na Ludranskem Vrhu v občini Črna na Koroškem. V torek pa bodo denimo praznik počastili na mejnem prehodu Ljubelj.
Po slovenskih cerkvah tudi letos maše za domovino
Spomin na zgodovinsko odločitev slovenskega naroda za samostojnost vsako leto z več mašami za domovino počasti tudi Katoliška cerkev. Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres jo bo skupaj s slovenskimi škofi vodil v ponedeljek ob 18. uri v ljubljanski stolnici.
K zahvalni maši za domovino so poleg vernikov povabljeni tudi predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Pri bogoslužju bodo poleg Slovenskega komornega zbora sodelovali predstavniki vojaškega vikariata Slovenske vojske, predstavniki enote za protokol ter kvintet trobil orkestra Slovenske vojske.
Maše za domovino bodo seveda potekale po mnogih slovenskih cerkvah. Že v petek pa je za domovino v Radovljici maševal tudi kardinal Franc Rode.
Dan državnosti kot spomin na slovesno razglasitev samostojnosti
Dan državnosti praznujemo v spomin na 25. junij 1991, ko je slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zvečer istega dne pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti.
V Sloveniji je 23. decembra 1990 namreč potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, na katerem se je za samostojnost izreklo 88,2 odstotka volivcev, udeležba pa je bila 93,2-odstotna.
Slovenija je po razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 prevzela nadzor nad svojimi mejami.
Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.
Obenem z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejavnost. Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti prišlo na Brionih do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.
Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. Ko je oktobra 1991 trimesečni rok potekel, je Slovenijo v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Slovenija je uvedla svojo denarno valuto, tuji diplomati pa so imeli redne stike s slovenskim državnim vodstvom.
Slovenija je bila jeseni 1991 že samostojna država, a je morala še čakati na priznanje najpomembnejših držav sveta. 15. januarja 1992 jo je priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN.