Predsednik SLS in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je odločitev sodišča pozdravil. "Zdaj bo končno možno uveljaviti ključen ukrep za spodbuditev gospodarske rasti: slabo banko, s čimer se bo sistemske banke razbremenilo slabih naložb," je poudaril in to ocenil za "spodbudno novico za slovensko gospodarstvo".
"Več kot očitno je, da se državljanke in državljani lahko 100-odstotno zanesejo na Ustavno sodišče RS, ki kljub tem nerazsodnim politikanskim časom zna sprejemati za državo ter njene ljudi odgovorne in državotvorne odločitve," je še zapisal.
Iz Državljanske liste so sporočili, da gre za dober signal mednarodnim javnostim. "S tem sporočamo, da smo težave sposobni reševati sami in da bomo iz krize izšli brez tuje pomoči," pravijo.
V Novi Sloveniji pa ocenjujejo, da gre "za predbožično darilo Sloveniji". "Odločitev ustavnega sodišča je korak k normalizaciji razmer v Sloveniji," so poudarili in se strinjali, da je Slovenija danes poslala močan pozitiven signal mednarodnim finančnim trgom. "Referenduma bi sicer bila za Slovenijo in našo suverenosti lahko tudi usodna," so še ocenili.
V DeSUS pa so bili zelo kratki. Generalni sekretar stranke Ljubo Jasnič je sporočil le, da je bila odločitev pričakovana.
Manj navdušeni so v opozicijskih strankah. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber se je tako pridružil stališčem, zapisanim v odklonilnem ločenem mnenju ustavne sodnice Etelke Korpič-Horvat, da bi ustavno sodišče moralo, v skladu z dosedanjo presojo referendumskih zadev, preveriti ali se obstoječa protiustavnost, ki jo je opisala vlada, odpravlja na ustavno skladen način z zakonom o slovenskem državnem holdingu in zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
Med drugim je izpostavil, da zakon o državnem holdingu ni zakon, ki ga potrebujemo zaradi reform, pač pa je sprejet zgolj z namenom privatizacije. Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pa je po Vebrovih besedah neskladen z zakonom o bančništvu in odpira političen vpliv na zasebna podjetja.
Še posebej pa vodja poslanske skupine SD izpostavlja dejstvo, da je ustavno sodišče, ko je dopustilo referendum o pokojninski reformi v prejšnjem mandatu, presodilo, da državni zbor ni izkazal, da gre za protiustavnost tedaj veljavne zakonodaje. Tokrat pa je povsem spremenilo stališče in na podlagi podobnih argumentov referenduma prepovedalo.
Ustavno sodišče je "očitno tudi spregledalo, da je vladajoča koalicija v postopku spreminjanja koalicijske pogodbe, ki bi omogočalo 100-odstotno razprodajo slovenskega premoženja. To posledično pomeni, da izgubljamo svojo suverenost o odločanju o socialnem položaju ljudi in razvoju Slovenije. Prav suverenost pa je bila za ustavno sodišče najmočnejši argument za zavrnitev referendumskih zahtev," še pravi Veber.
Damijan in Lahovnik pozdravljata odločitev ustavnega sodišča, po mnenju Mencingerja gre za sramoto
Ekonomista Jože P. Damijan in Matej Lahovnik sta pozdravila odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Ekonomist Jože Mencinger se je medtem odzval kritično in ocenil, da gre za sramoto za ustavno sodišče.
"Ustavno sodišče je v svoji presoji očitno ocenilo, da bi negativne posledice uveljavljanja pravice do referenduma pomenile večjo grožnjo za ostale ustavne vrednote, kot so predvsem učinkovito izvajanje funkcij države, vključno z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarskega sistema in uresničevanje človekovih pravic, zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela ter pravice do svobodne gospodarske pobude," je za STA zapisal Damijan.
Meni, da je ustavno sodišče ravnalo izjemno preudarno in odgovorno. "S tem je vsaj na formalni plati zagotovilo pogoje, da bo manj verjetno prišlo do erozije gospodarskega sistema in socialne države, do česar bi nedvomno prišlo z razpisom obeh referendumov," je pojasnil.
Referenduma o holdingu in t.i. slabi banki bi po mnenju Damijana privedla do neoperativnosti vlade, nelikvidnosti proračuna v letu 2013 in do nujnosti prošnje za finančno pomoč EU. S tem bi bile močno ogrožene nekatere temeljne ustavne pravice, je dodal.
Zdi se mu škoda, da se ustavno sodišče ni enako odločilo že lani ob pobudi za razpis referenduma o pokojninski reformi. "Brez tega referenduma se bonitetne ocene in stroški zadolževanja ne bi tako poslabšali, hkrati pa bi bila padec gospodarske aktivnosti in zmanjšanje socialnih pravic zaradi uveljavljanja varčevalnih ukrepov bistveno manjša," je dejal.
S to odločitvijo ustavnih sodnikov Slovenija po njegovem mnenju dobiva bolj operativno vlado in priložnost, da se izogne prošnji za finančno pomoč. "Gre za 'last-minute' priložnost. Upajmo, da jo bo Slovenija sposobna izkoristiti," je sklenil Damijan.
Ekonomist Matej Lahovnik pri odločitvi ustavnega sodišča vidi vsaj tri zelo pozitivne vidike. Ustavno sodišče je tokrat odločilo relativno hitro, zato bo prišlo le do dvomesečne zamude pri uveljavitvi obeh zakonov, odločitev pa je dobra novica za gospodarstvo, saj omogoča, da se po zgledu Nemčije, Irske in Švedske končno uveljavi predlagani koncept sanacije bančnega sistema, je dejal za STA.
"Odločitev je bila sprejeta z veliko večino, kar kaže na veliko verodostojnost te odločitve ustavnega sodišča. Pričakujem, da bo ustavno sodišče enako presodilo tudi v primeru referendumske zahteve sindikatov javnega sektorja glede zakona o izvrševanju proračuna (za leti 2013 in 2014)," je še pojasnil Lahovnik.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je zadovoljen tudi ekonomist Sašo Polanec. Kot je dejal za STA, pomeni uveljavitev zakona o slabi banki odsvojitev slabih terjatev v drugo institucijo in posledično povečanje možnosti za prodajo državnih bank. "Čeprav prednosti državnega holdinga ni veliko, največjo korist pričakujem v umiku države iz gospodarstva," je dodal.
Ekonomist Jože Mencinger je bil kratek. "Sramota za ustavno sodišče; ali nič ne razumejo ali pa se že bojijo," je zapisal za STA.
Kritičen je bil tudi ekonomist Maks Tajnikar. "Ker strokovno ni sporno, da imata tako slaba banka kot državni holding alternative in da izbor med njimi ni družbeno nevtralen, je ustavno sodišče s tem ljudem odvzelo pravico do alternative, torej možnosti, da se odločajo med alternativami," je zapisal za STA. Odločitev sodnikov vidi kot klofuto ekonomski stroki in prilizovanje politiki.
Ustavno sodišče je presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Nemoteno zagotavljanje funkcij države ima namreč prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma. Sodišče je odločbo sprejelo z osmimi glasovi proti enemu.
