Minister je danes pojasnil, kako je potekala petkova razprava o Sloveniji na neformalnem srečanju finančnih ministrov držav v območju evra.
"Razložil sem, da pripravljamo proračun za naslednje leto, da je sicer veliko razprave, tudi v medijih, ampak da verjamemo, da bomo prišli do pametnega skupnega zaključka in pravega proračuna za naslednji dve leti," je povedal.
Poleg tega je kolegom predstavil odločitev o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke ter pojasnil, da pregled slovenskih bank, tako stresni testi kot pregled kakovosti aktive, potekajo tekoče, v skladu s časovnico in dogovori.
"To je bilo vse, kar je bila tema včerajšnjega dne," je dejal. Na vprašanje, kakšen je bil odziv, je minister odgovoril, da so njegova pojasnila "vzeli na znanje".
V Vilniusu je bilo sicer v minulih dneh neuradno slišati izraze zaskrbljenosti zaradi politične stabilnosti v Sloveniji in ocene, da ta povečuje verjetnost programa pomoči.
Minister Čufer je v odzivu na te skrbi danes poudaril, da je politična stabilnost "zelo pomemben element", saj je predpogoj za sprejetje normalnega proračuna, za normalno delovanje države in za zadolževanje na finančnih trgih.
"Nihče namreč ne želi posojati denarja državam, ki niso finančno stabilne, saj investitorji ne vedo, kdo bo vlada in kaj bo z denarjem počela," je pojasnil.
Ključna je politična stabilnost
"Politična stabilnost je eden predpogojev za normalno delovanje države in tega se včasih v Sloveniji malo premalo zavedamo," je še izpostavil finančni minister.
Sicer pa je Čufer danes ocenil, da bodo prenos slabih terjatev na slabo banko najverjetneje izvedli v enem paketu, da torej ne bodo najprej prenesli terjatev Nove Ljubljanske banke (NLB).
To se bo po njegovih besedah verjetno zgodilo proti koncu leta. O konkretnih datumih ni želel govoriti, češ da so ti pregledi kompleksni in da je nemogoče določiti točne datume, a računa na to, da se bodo "te stvari razčistile proti koncu leta".
Na vprašanje, ali ne bi bil tako pozen prenos terjatev problem za financiranje Slovenije na trgih, ki naj bi bilo potrebno do konca leta, in ali torej to ne povečuje potrebe po pomoči, je minister odgovoril, da Sloveniji ni treba na trge pred koncem leta.
"Imamo dovolj likvidnosti tudi za začetek leta, tako da posebne potrebe s tega vidika ni. Je pa seveda želja, da se te stvari čim prej naredijo - ne zaradi same likvidnosti, ampak ker sedanja situacija v bankah pomeni zastoj gospodarstva," je pojasnil.
Očiščenje bančnega sistema
Očiščenje bančnega sistema, torej prenos slabih terjatev na slabo banko, je namreč po njegovih besedah prva stvar, ki jo mora Slovenija narediti, da bo lahko začelo gospodarstvo normalno delovati.
Osrednja tema tokratnega dvodnevnega neformalnega zasedanja finančnih ministrov EU je bila sicer postavljanje drugega stebra bančne unije - enotnega mehanizma za reševanje bank.
S tem mehanizmom želi unija v prihodnje zagotoviti urejeno sanacijo in likvidacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev. Razprava je osvetlila velike razlike v mnenjih, kako naj ta mehanizem deluje.
Evropska komisija je enotni mehanizem za reševanje bank, ki bo bdel nad izvajanjem pravil o sanaciji in likvidaciji bank, predlagala julija. Finančni ministri so na neformalnem zasedanju v Vilniusu prvič razpravljali o njenem predlogu.
Mehanizem vključuje enotni organ za reševanje in enotni sklad za reševanje, ki naj bi obsegal odstotek vseh kritih vlog v bančni uniji, torej okoli 55 milijard evrov.
Enotni mehanizem za reševanje bo dopolnil enotni nadzorni mehanizem, ki naj bi začel delovati v drugi polovici prihodnjega leta. Skupaj naj bi zagotovila, da bo reševanje bank v bodoče učinkovito, z najmanjšimi stroški za davkoplačevalce in gospodarstvo.
"Za zdaj je bilo to topovsko obstreljevanje v vse smeri," je pogovore ta konec tedna v Vilniusu povzel nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ki napoveduje zanimivo razpravo v prihodnjih mesecih.
Vse članice se načelno strinjajo, da je enoten mehanizem za reševanje bank treba vzpostaviti, in to hitro, sploh zato, ker je ključen za učinkovit enotni nadzor in na sploh za uspeh bančne unije, ki velja za ključno orožje pri premagovanju krize.
Eden ključnih problemov v razpravi o mehanizmu za reševanje bank je pravna podlaga, ki predvideva, da bi ta mehanizem deloval pod okriljem Evropske komisije, ki bi tako pridobila velike, po mnenju več članic prevelike pristojnosti.
Komisija bi namreč lahko sama odločila o tem, da je neka banka zrela za sanacijo, in državi naložila, da jo reši in plača račun. Ta problem izpostavlja predvsem Nemčija, ki trdi, da jo podpira približno polovica držav.
Podobne pomisleke kot Nemčija ima tudi Slovenija, ki se sicer zavzema za to, da bi bili vsi trije stebri bančne unije postavljeni čim prej.
Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier, ki je ureditev predlagal, v odzivu na očitke poudarja, da komisiji ni preostalo drugega, kot da vzame vajeti v svoje roke. "Če ima kdo boljšo idejo, sem jo pripravljen preučiti," je pozval.