Velik del ukrepov bomo sprejeli do konca junija
Bruselj je priporočila za ukrepe po Čuferjevih pojasnilih dal na podlagi napovedi, ki upošteva že sprejete ukrepe. »Veliko že sprejetih, denimo dogovora s socialnimi partnerji o znižanju plač v javnem sektorju, dviga stopenj DDV in popravka zakona o uravnoteženju javnih financ, niso upoštevali. Velik del tega, kar je zahtevano do 1. oktobra, pa bomo sprejeli do konca junija,« je dodal.
Glede poziva Bruslja k neodvisni oceni stanja bank v državni lasti je pojasnil, da Banka Slovenije stresne teste in preglede portfeljev pri nekaterih večjih bankah opravlja mesečno, pri drugih pa vsako četrtletje. »To bo pač naredil še zunanji, neodvisni svetovalec. To ne bi smelo biti težava, prav tako ne, da ne bi tega dokončali v roku,« je dejal.
Meni, da je cilj, da bi prvi sveženj terjatev na t.i. slabo banko prenesli do konca junija, še vedno izvedljiv. »Celoten postopek pa bo nato trajal še vse poletje in jesen. Vrednotenje in način izračuna sta v uredbi že določena, merila za prenos pa se bodo ugotavljala za vsako banko in tip terjatve posebej. To dela medresorska delovna skupina,« je pojasnil.
Da bi kdo pritekel k nam, ne pričakujemo
Spomnil je, da tudi v Evropi zadnji dve leti banke niso na vrhu želja vlagateljev, glede na to, kaj se dogaja z gospodarsko rastjo. »Da bi kdo pritekel k nam, ne pričakujemo,« je dejal. Na vprašanje, ali bodo kakšno manjšo slovensko banko pustili, da propade, je odgovoril: »Prepričan sem, da noben deponent ne bo izgubil nič denarja.«
Na vprašanje o oceni Bruslja glede sprejete pokojninske reforme je dejal, da priporočil komisije sicer še ni tako podrobno prebral. »Seveda bomo vsa priporočila pogledali, natančno premislili in pripravili ustrezne ukrepe. Upokojitvena starost bo, seveda, odvisna od demografije, od pričakovane življenjske dobe. Vprašanje je torej, ali je pokojninski sklad dovolj velik za to, da lahko financira ljudi v pokoju 30 let,« je dejal.
Glede reševanja posameznih podjetij se mu zdi pomembno, da se postavi dobra in pametna merila, katera podjetja sploh reševati in kako davkoplačevalski denar čim bolj koristno uporabiti. »Teh kriterijev še ni. Dogovorili smo se za pilotski primer, Cimos, da se na tem čim več naučimo. Del vaje pri Cimosu smo že naredili, drugi del pa še pride,« je dejal.
Klasifikacijo naložb napoveduje do konca tretjega četrtletja
Vlada se je po Čuferjevih besedah odločila, da se bo privatizacije lotila pragmatično. »Naredili smo seznam 15 podjetij, naslednji korak je, da bo ta sprejet v državnem zboru. Želimo maksimalno transparentne postopke. Seveda vemo, da to ni edini paket, da bo moral slediti še drugi, za kar potrebujemo celoviti pregled,« je dejal.
Klasifikacijo naložb napoveduje do konca tretjega četrtletja, konkretnih imen pa še ne želi razkrivati. »Kredibilnosti ne moremo dobiti le z besedami. Morali se bomo izkazati z dejanji,« je dodal.
Javni sektor v Sloveniji po njegovem mnenju trenutno opravlja opravlja vrsto dejavnosti, ki ne sodijo vanj. »Tu je kar nekaj zaloge za zmanjševanje. Najbolj preprost primer so lekarne. Polovica teh je del javnega sektorja, pa bi lahko bile vse v zasebnem,« je povedal.
Čas je za pogovor o prispevanju upokojencev k uravnoteženju financ
Čufer meni, da bodo tudi upokojenci morali prispevati k delitvi bremen krize. »Čas je, da se začnemo pogovarjati tudi o tem,« je ponovil pred današnjo sejo vlade. Eno od priporočil Bruslja je sicer tudi privatizacija, o čemer se bo danes usklajeval vrh koalicije.
»Doslej so že vsi ostali segmenti prebivalstva prispevali k delitvi bremena te krize,« je dodal.
Z napovedjo je že v sredo »na noge« spravil stranko DeSUS in sindikate. A danes je Čufer svoje stališče le ponovil. Na vprašanje, ali bo treba poseči tudi v druge prejemke, na primer družinske, ni odgovoril.
Na priporočila Bruslja se je odzval tudi Pličanič
Dve od devetih priporočil se namreč nanašata na pravosodje v Sloveniji, obe pa po besedah Pličaniča pritrjujeta temu, kar on vseskozi poudarja. Gre za povečanje produktivnosti sodišč, skrajšanje sodnih postopkov in odpravljanje sodnih zaostankov.
Pličanič je sicer še dejal, da so odzivi sodstva in tožilstva na njegova opozorila in napoved reform »zanimivi in presenetljivi«. Lani so po njegovih besedah predlogom nasprotovali, prva dva meseca tega mandata vlade so konstruktivno sodelovali pri usklajevanju novele zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi ter usklajevanju sporazuma med sodstvom in vlado, »zdaj pa so tik pred zdajci obrnili ploščo in vsemu nasprotujejo«.
