Podaljševanje čakalnih vrst, padanje kakovosti, ustavitev dobav zdravil in materiala za zdravljenje bolnikov, ponekod pa že marca težave pri izplačilu plač za zaposlene. Tako posledice 45-milijonskega reza, o katerem bo danes odločala skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in drugih varčevalnih prijemov napovedujejo direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov. Odhajajoči minister Tomaž Gantar medtem pripravlja sistemske spremembe, ki pa jim ob politični nestabilnosti grozi, da bodo ostale še eden od nikoli uresničenih »manifestov« v zdravstveni politiki.
Na vrsto bo prišlo manj bolnikov
Kako bodo rezi videti v praksi? Ob za 23 milijonov evrov manjših prihodkih bodo opravili le program, ki ga plača zdravstvena blagajna, je povedal generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec. To bi glede na minula leta pomenilo, da bodo na leto obravnavali okoli 3000 bolnikov manj in opravili od 20.000 do 25.000 manj ambulantnih pregledov. Poleg tega bodo omejevali delo čez redni delovni čas, kar po Vrhunčevih besedah pomeni padanje kakovosti zdravljenja. Zamikajo se tudi roki, v katerih plačujejo dobaviteljem. S prejšnjih treh mesecev se podaljšujejo na štiri mesece in pol, grozijo jim z ustavitvijo dobav, nekateri pa so začeli zaračunavati zamudne obresti. Vrhunec je ob črnih obetih spomnil še na zapiranje posameznih ambulant v mariborskem UKC in slovenjegraški splošni bolnišnici, o katerem smo nedavno poročali v Dnevniku.
Vlada in državni zbor bi lahko kljub Gantarjevemu odhodu sprejemala sistemske ukrepe za povečanje prilivov v zdravstvo, meni Vrhunec, na primer z bolj enakomernim plačevanjem prispevkov. »Zdravstveni sistem je ujetnik nestabilne politike. V zadnjih štirih letih se je zamenjalo pet ministrov. Vsak je imel pripravljene sistemske ukrepe, a se je ekipa zamenjala, preden bi jih uresničili,« je bistvo težav opisal direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Po njegovih besedah bodo imele nekatere bolnišnice pri izplačilu plač težave že prihodnji mesec, ob polletju pa bo takšnih že polovica.
Splošna bolnišnica Jesenice dobaviteljem že plačuje s šest- do sedemmesečno zamudo. »Pogodb še niso prekinili, se nam pa že obetajo izvršbe pa tudi blokade dobav,« je dejal direktor Igor Horvat. Tako stanje v jeseniški bolnišnici vlada že vsaj pol leta, letos pa se je začelo le še zaostrovati. »Denarja za letos bo deset odstotkov manj, prav nobenih navodil pa nimamo, kako še dodatno prihraniti,« je dodal Horvat. Zdravil, potrošnega materiala in podobnega imajo ta hip sicer še dovolj, a bi bilo lahko že čez dva tedna drugače. Kot pravi Horvat, bi se radi pogovorili, kako sploh naprej, a kaj ko nimajo v Ljubljani sploh nobenega sogovornika. Če se bo takšno stanje nadaljevalo, bodo morali uporabljati slabše materiale ali pa jih bolnikom zaračunavati, podaljševale se bodo tudi čakalne dobe, je napovedal. Z manjšo zamudo, 40-dnevno, dobavitelje plačuje novogoriška bolnišnica. Njen direktor Darko Žiberna se med drugim zavzema za znižanje plač za pet odstotkov in dogovor z dobavitelji o splošnem nižanju cen. Brez sistemskih sprememb pa bodo imeli bolniki po njegovem na koncu bolj malo možnosti, da bi uveljavljali svoje pravice.
Zamikanje plačil
Poleg ostrih rezov dodatne skrbi bolnišnicam povzroča tudi zamikanje plačil zdravstvene blagajne za 40 dni. V trboveljski bolnišnici bodo na ta račun imeli težave z izplačilom plač, je potrdila direktorica Marina Barovič. V celjski bolnišnici so že prejšnji mesec ustavili vsa plačila dobaviteljem, da bi lahko izplačali plače, je povedal direktor Marjan Ferjanc, ki se boji, da se situacija do konca leta ne bo »normalizirala«. Podobno so ukrepali tudi v slovenjegraški bolnišnici, je potrdil njen direktor Janez Lavre. Velike težave s poslovanjem bodo na ta račun imeli tudi v novomeški bolnišnici, kjer dobaviteljem že plačujejo s 105-dnevno zamudo. »Kratkoročnih kreditov na hitro ni mogoče dobiti, kar nekaj dobaviteljev že krepko pogojuje plačila za dobavo, medtem ko jo je za zdaj prekinil le en manjši dobavitelj. Izvršbe, razen na obresti, nas še niso doletele,« pravi Cvetka Barbo, vodja tamkajšnje ekonomske službe. Ena redkih bolnišnic, ki je finančne težave za zdaj še ne spodnašajo, pa je brežiška. Po besedah direktorja Dražena Levojevića so obveznosti do dobaviteljev v preteklosti v povprečju poravnavali znotraj zakonskih rokov.
Minister Tomaž Gantar je do napovedi bolnišnic in zdravstvenih skeptičen, strinja pa se, da bo letošnje leto za zdravstvo težko. Še zlasti, če ne bodo uresničene sistemske spremembe, ki bi prinesle prihranke in zagotovile dodatne prihodke. Morebitne težave pri izplačilu plač zaposlenim pričakuje v izolski, kranjski, jeseniški in novogoriški bolnišnici, pa tudi v mariborskem UKC. »Tem bolnišnicam, ki imajo večje težave oziroma neporavnane obveznosti, se lahko zgodi, da v primeru blokade računa plače ne bodo izplačane«.
Kot je spomnil, je vlada zavrnila prejšnjo verzijo letošnjega finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je prinašala 90-milijonske reze. Aktualni, 45-milijonski rezi so torej milejši. Tudi zamik pri plačilih zdravstvene blagajne po njegovem ni tako huda poteza, kot jo slikajo v bolnišnicah: če ga ne bi bilo, bi bili ukrepi kasneje namreč ostrejši. Gantar je spomnil še, da so bolnišnice lani napovedovale za kar 26 milijonov skupnih izgub, na koncu pa jih je bilo za okoli 13 milijonov. Bolnišnice so imele po njegovih besedah ta mesec skupno 93 milijonov obveznosti do dobaviteljev, kar ni bistveno več kot konec lanskega leta.
Gantar računa, da predlogi zakonskih sprememb, ki jih je delno predstavil že včeraj, v nadaljevanju ne bodo obtičali v predalih. »Preveč časa je že bilo zamujenega. Še vedno pa ne vidim razlogov, da bi napovedovali dramatične spremembe in zmanjševanje dostopnosti. Če pa bodo nasprotovali izvajanju sanacijskih ukrepov, se zdravstvu res ne piše nič dobrega,« je poudaril.