Vse kaže, da se Vitoslavu Türku položaj direktorja Elesa s polnim mandatom vse bolj odmika.
Nadzorni svet družbe je namreč odločanje o novem direktorju včeraj preložil na prihodnji teden, pri čemer se v neuradnih krogih omenja tudi možnost, da bodo nadzorniki razpis, ki ga je Eles objavil v začetku marca, razveljavili. Za to naj bi se odločili zaradi vsaj dveh razlogov. Poleg tega, da imenovanju Türka, sedanjega začasnega prvega moža Elesa, za direktorja s polnim mandatom nasprotujejo vse stranke nove vladne koalicije, naj bi afera z njegovo črno gradnjo v Sečovljah omajala tudi enotnost nadzornega sveta.
Razhajanja med nadzorniki Elesa?
V njem poleg dveh predstavnikov zaposlenih sedijo štirje člani, ki so bili vanj imenovani še v času vlade Janeza Janše: predsednica Mojca Šircelj, Robert Sever (oba iz kvote SDS), Janez Hrovat (NSi) in Slavko Visenjak (SLS). Pri tem je ključen podatek, da Türk ali kdor koli od preostalih kandidatov po statutu Elesa za imenovanje potrebuje podporo najmanj štirih nadzornikov. Po naših informacijah se je na razpis prijavilo pet kandidatov, štirje pa naj bi oddali popolno prijavo. Poleg Türka naj bi se prijavila še njegov predhodnik Milan Jevšenak in po neuradnih informacijah tudi nekdanji član uprave Elektra Maribor Tomaž Orešič (EFT), ki pa nam prijave ni potrdil. Čeprav je Mojca Šircelj po včerajšnji seji sporočila, da bodo nadzorniki o imenovanju odločali šele po tistem, ko se bodo pogovorili z vsemi kandidati, smo neuradno izvedeli, da so že včeraj opravili razgovore z najmanj tremi.
Tako je za zdaj jasno le, da ima Türk z vsakim dnem čakanja na odločitev manj možnosti za imenovanje. Na dan namreč prihajajo nove podrobnosti, povezane z že omenjeno črno gradnjo in njenim financiranjem, pri čemer je na trhlih temeljih tudi ključni Türkov argument: da je dejanski lastnik dveh od treh parcel v Sečovljah podjetje Virtus, ki je uradno v lasti Tonija Türka, sina Vitoslava Türka, s katerim da slednji nima nič.
A dejstvo je, da je podjetje Virtus, ki je obe parceli po podatkih iz zemljiške knjige kupilo februarja 2002, le nekaj mesecev prej (ne)posredno sodelovalo tudi v Elesovih poslih s preprodajo električne energije.
Kjer je Virtus, je tudi Vitoslav Türk
Virtus, ki ga je Toni Türk ustanovil marca 2001, le dva meseca po tistem, ko je Eles prvič moral zapustiti Vitoslav Türk, je namreč v drugi polovici omenjenega leta poslovno sodeloval z družbo Gorenje GTI. Ta se je v tem obdobju na veliko ukvarjala s trgovanjem z električno energijo. Uvažala jo je iz Bosne in Hercegovine ter jo preprodajala tudi ameriški korporaciji Enron, od katere jo je – kljub presežkom v Sloveniji – odkupoval Eles in nato po domnevno nižjih cenah preprodajal v Italijo. Spomnimo, prav zaradi sporne preprodaje električne energije je Eles pred desetimi leti vložil proti Türku osem milijonov evrov vredno tožbo.
Kakšno vlogo je imel pri teh poslih Virtus, ki se uradno ukvarja s prodajo avtomobilov? Kot je že leta 2005 pojasnil tedanji direktor Gorenja GTI Vincenc Turk, so bili v času sodelovanja z Virtusom tudi v stiku z Vitoslavom Türkom. Iz tega je mogoče razbrati, da je bil Virtus bržkone le uradno »pokritje« za svetovanje, ki ga je Gorenju GTI dejansko ponujal Vitoslav Türk, takrat uradno še svetovalec direktorja Elesa Vekoslava Korošca. Ni težko ugibati, da je bila Türkova stična točka z Gorenjem GTI njegova dolgoletna zaupnica Ljiljana Perči Štefančič, ki je bila do leta 2003 v tej družbi pomočnica direktorja.
Opisano bi lahko potrdilo razlago, da je Virtus ves čas svojega delovanja tesno prepleten tudi z dejavnostmi Vitoslava Türka. Kot je razkrila TV Slovenija, slednji za objekt v Sečovljah plačuje vodovodni priključek, račune za porabo vode in kanalščino. Pri tem ni odveč spomniti, da je bil Virtus leta 2008, torej v času državnozborskih volitev, z 12.000 evri nakazil uradno največji donator SDS, katere član je Vitoslav Türk, ki je bil na listi te stranke leta 2011 izvoljen tudi za poslanca, a se je mandatu zaradi neznanega razloga odrekel.
Premoženje brez hipotek
Prav povezanost z Vitoslavom Türkom je morda ključ do rešitve uganke, kako je lahko podjetje, ki je leta 2001 uradno beležilo le 15.400 evrov poslovnih prihodkov, že kmalu zatem kupilo zemljišče na Obali in na njem v prihodnjih letih zgradilo več sto tisoč evrov vreden objekt. V zgodbi o črni gradnji je namreč najbolj neverjeten prav podatek, da na nobeni od treh parcel v lasti družine Türk ni sledi o najemu posojila pri kateri od bank. To posledično pomeni, da je ta očitno sproti financirala njeno gradnjo (v bilancah ima Virtus za dobrih 400.000 evrov osnovnih sredstev), pri čemer je podjetje med letoma 2007 in 2011 skupaj pridelalo le dobrih 31.000 evrov dobička.
Podatkov o obstoju hipoteke prav tako ni mogoče najti pri hiši v Ljubljani, ki sta jo zakonca Türk kupila sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Omeniti še velja, da je bil Vitoslav Türk do prihoda na Eles konec prejšnjega stoletja zaposlen na Elektroinštitutu Milan Vidmar kot ekonomski analitik, ki se je večinoma ukvarjal s projektnim delom, do druge vrnitve na Eles leta 2005 pa naj bi se preživljal s svetovanjem. Če po dostopnih podatkih Durs do zdaj nikoli ni preiskoval izvora premoženja Vitoslava Türka, je domala ironično, da ima o njegovem ponovnem imenovanju za direktorja Elesa s polnim mandatom zdaj glavno besedo prav Mojca Šircelj, ki je še do lani vodila Durs.
