Čez pet let vetrni park ob primorski avtocesti

Usklajevanje z naravovarstveniki

»Pri naložbi računamo na denar Evropske banke za razvoj in seveda zasebnih vlagateljev. V fazi pobude smo analizirali 72 možnih stojišč za vetrnice. Usklajevali smo se z naravovarstveniki, društvom za opazovanje ptic, arheologi, sedaj pa se bodo o vsem morali izreči tudi prebivalci. Vemo, da je do uresničitve še dolga pot, vendar upam, da bomo uspeli,« je načrte predstavil Musić in poudaril, da se bi naložba poplačala v 15 letih.

Aleš Mlakar z ministrstva za infrastrukturo in prostor je povedal, da so izbrali okoljsko, ekonomsko in energetsko najustreznejša stojišča za vetrnice, ki bodo sprejemljiva tudi v lokalnem okolju. Poskrbeli naj bi tudi za koridor velikih zveri, ki čez Kras povezuje dinarske gozdove in Nanos ter območje gnezdišč ogroženih ptic. Vetrne elektrarne bodo po tri ali štiri povezane z 20-kilovoltnimi kablovodi, ti pa navezani na dvakrat 110-kilovoltni daljnovod. Od naselij naj bi bile oddaljene vsaj 400 do 500 metrov.

Država mora omejiti gradnjo

Da je takšna razdalja premajhna, je prepričan Jozo Ferfila, divaški svetnik in predsednik krajevne skupnosti Senožeče. «Vetrne elektrarne degradirajo okolje. Čeprav jih podpiramo, pa vse le ne morejo graditi na našem območju. Določena območja bomo podprli, vseh pa ne. Država bi morala omejiti gradnjo. Gotovo so po Sloveniji še druge primerne lokacije,« je bil kritičen Ferfila.

Mnenja o gradnji, ki je vzbudila precej pozornosti med prebivalci, so deljena. Ni malo tistih, ki pravijo, da bi morali čim prej nadaljevati z gradnjo vetrnic na Griškem polju. Evgen Gerželj, predsednik tamkajšnje agrarne skupnosti meni, da nimajo nič proti, če bi postavili vseh 20 načrtovanih vetrnic nad Dolenjo vasjo na površini okoli 400 hektarov. »Člane agrarne skupnosti vetrnice ne motijo. Škoda za nas, če bodo po najnovejših projektih postavili le tri vetrnice od načrtovanih 29. Proti so lovci, pomisleke pa imajo tudi pri Društvu za opazovanje ptic. Okoli 5000 evrov letne rente za vetrnico, prvo bomo dobili letos septembra, ni majhen denar,« pravi Gerželj in dodaja, da vetrnice skoraj ni slišati. »Še najbolj moteči so obiskovalci, ki si z zanimanjem ogledujejo in fotografirajo veličastno vetrnico.«

Priložnost za gospodarski razvoj

Da je gradnja vetrnih elektrarn lep izziv za občino Divača, je prepričan tudi Stojan Cerkvenik, sicer tudi turistični delavec v Divači. «Vsi moramo biti strpni in imeti moramo čimveč informacij. Potem se bomo lahko dogovorili. Misliti moramo na naše vnuke. To je gotovo gospodarska priložnost. Seveda ne moremo sprejeti projekta pod vsakim pogojem, ne sme biti škodljivih vplivov na naše življenje. Res pa je najlažje, da nič ne delamo in lagodno živimo.«

V parku vetrnih elektrarn Senožeška brda načrtujejo največ 40 vetrnic, moč posamezne pa naj bi bila tri megavate. Kot je še pojasnil Aleš Mušić iz podjetja Vepa, bi v elektrarni letno lahko proizvedli 280 gigavatov električne energije, kar bi predstavljalo 2,2 odstotka celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji.

Bojazen, da bi na Primorskem stalo 200 vetrnic, je ovrgel Ivo Blažič, projektant iz Sežane, ki je projektiral tudi vetrnico na Griškem polju. »Dolgoročno bomo imeli v občini Divača največ 60 vetrnic. Zadnja generacija vetrnic ima izjemno dobre izkoristke in elektriko proizvajajo že pri vetru 12,8 metra na sekundo. Tudi vetrnica nad vasjo Dolenje ima za 19 odstotkov večji izkoristek kot smo načrtovali. Da bo manj posegov v naravo, se pogovarjamo o povezavi projektov na Griškem polju in Senožeških brdih.

Župan občine Divača Drago Božac je na prvi predstavitvi projekta svetnikom in predstavnikom krajevnih skupnosti zagotovil, da bodo sproti obveščali prebivalce o dogajanju, da ne bo ničesar skrito in da bodo vse pripombe prebivalcev zapisali v občinske smernice. Zaradi poletnih počitnic so razpravo podaljšali do 9. septembra, ko lahko prebivalci dajo pobude in pripombe na načrtovani projekt.