Četrtina časa za izterjave neplačnikov

»Kar 20 odstotkov študentskih servisov je letos že zaprlo svoja vrata. Od preostalih 32 nekateri poslujejo negativno in ne bodo zmožni poplačati svojih koncesijskih obveznosti, medtem ko smo bili drugi prisiljeni zmanjšati število poslovalnic, omejiti delovni čas in tudi sicer znižati kakovost in dostopnost naših storitev,« pripoveduje Matjaž Minatti, predsednik uprave Agencije M Servis, ki je eden večjih študentskih servisov pri nas. Pravi, da sta razloga za vse slabše poslovanje servisov predvsem dva: upad obsega študentskega dela in znižanje priznanih stroškov dela, ki ga je servisom prinesel varčevalni Zujf.

»Ta nam je priznane stroške zmanjšal za 18 odstotkov, s 4,5 odstotka na neto zaslužek študenta so padli na 3,8 odstotka,« opozarja tudi Mitja Vilar, direktor manjšega študentskega servisa Študent. »Za 3,8 evra od 100 evrov študentovega zaslužka moramo mi najti delodajalca, stiskati napotnico, jo poslati po pošti, izstaviti račun, ga poslati po pošti, v več kot tretjini primerov terjati plačilo delodajalca, če ta ne plača, pa plačati še vse prispevke za študenta. Poleg tega je treba kriti tudi stroške plač naših zaposlenih in tekoče stroške servisa. To so ob vseh neplačnikih nesprejemljivi pogoji,« opozarja. Njihov servis še ne posluje z izgubo, toda le na račun klestenja sicer nujnih storitev. Prav tako so se odpovedali sodelovanju z mnogimi delodajalci na slabem glasu.

To počnejo tudi drugi študentski servisi, kljub temu pa se število neplačnikov povečuje. Na največjem E-Študentskem servisu pravijo, da jim že več kot tri četrtine izstavljenih računov podjetja poravnavajo z zamudo, ki znaša v povprečju mesec dni. »Že več kot četrtino delovnega časa naših zaposlenih porabimo za izterjavo zaslužkov dijakov in študentov. Na leto izdamo več kot 41.000 pisnih opominov in opravimo več kot 153.000 telefonskih klicev za izterjavo, naša služba pa vloži več kot 1000 sodnih izvršb,« navajajo in dodajajo, da sodelujejo s približno 17.500 podjetji.

Večini študentov pri njih kljub temu ni treba čakati na uspešno izvršbo, saj približno devetim od desetih študentov servis prisluženi denar na bančni račun nakaže takoj, ko delodajalec servisu vrne napotnico z obračunanimi urami. V Agenciji M Servis s predčasnimi izplačili zalagajo nekaj več kot 65 odstotkov dijakov in študentov, ki so zaposleni pri delodajalcih z ustrezno bonitetno oceno. Pri drugih delodajalcih morajo študenti počakati na njihovo plačilo oziroma uspešno izvršbo, ki jo po več kot dvomesečni zamudi sproži agencija. Ta po Minattijevih besedah trenutno izvaja čez 60 postopkov zunajsodne izterjave plačil, s katerimi delodajalci zamujajo do dva meseca, in se ukvarja s 145 sodnimi izvršbami, kar predstavlja 0,008 odstotka delodajalcev, s katerimi sodelujejo. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so z uspešno zaključenimi izvršbami dijakom in študentom prislužen denar zagotovili v 42 primerih.

Toda povečuje se tudi število primerov, ko servisi nimajo kaj terjati. »Zamujanje s plačili in število sodnih izterjav se tudi pri nas povečuje. Toda razlika v primerjavi z minulimi leti je še ta, da smo prej plačilo po izvršbi izterjali, zdaj pa je tega zaradi stečajev oziroma pomanjkanja predmetov, ki jih je mogoče zarubiti, manj,« pripoveduje direktorica študentskega servisa Maribor Nataša Zorec, kjer pa natančnega števila neplačnikov in izterjav ne vodijo.