Černač ob tem opozarja, da je aktualna vlada dokončala projekte, ki jim je prej, dokler je bila v opoziciji, ostro nasprotovala, pri čemer omenja sprejetje fiskalnega pravila, privatizacijo in slabo banko.
Ukrepi dušijo gospodarsko rast
Novi projekti, ki si jih je zastavila, pa gredo predvsem v smeri bistvenega dviga davčnih obremenitev, dodaja Černač in med drugim našteva dvig DDV in davek na nepremičnine, pa tudi dodeljevanje državnih sredstev brez ustreznih kriterijev in zavarovanj podjetjem, ki so blizu vladajoči politični opciji, enormno zadolževanje in rebalans proračuna, ki reže na investicijah in ne na porabi. Ukrepi po mnenju Černača dušijo gospodarsko rast in s tem otežujejo izhod iz krize. Ob tem pa dodaja, da se je v treh mesecih tudi dokončno pokazalo, da so bile t. i. »ljudske vstaje« politično podprte, njihov edini cilj pa zrušitev Janševe vlade.
Različne ocene vlade
Ocene vlade, ki je v DZ prisegla 20. marca letos, so sicer različne. V koalicijskih PS, SD, DL in DeSUS so minule dni kot uspehe vlade izpostavili predvsem spremembe ustave, pridobitev kredibilnosti na mednarodnih finančnih trgih in bolj umirjeno retoriko, medtem ko so v opozicijskih SLS in NSi vladi očitali predvsem pomanjkanje lastnega koncepta za vodenje ter uničevanje gospodarstva z novimi davki.
Levosredinska koalicija je vodenje izvršilne oblasti prevzela po tem, ko je vodja PS Bratuškova s konstruktivno nezaupnico na mestu predsednika vlade zamenjala prvaka SDS Janeza Janšo.
