Cena električne energije se je v zadnjem letu povišala za skoraj 13 odstotkov ali šestkrat več, kot je znašala letna inflacija. Medtem ko je julijski dvig DDV k višji ceni elektrike prispeval »le« 1,7 odstotka, je za preostali delež podražitve glavni krivec februarski več kot 300-odstotni dvig prispevka za obnovljive vire energije (OVE) – torej vetrno, sončno in vodno energijo, energijo plimovanja, geotermalno energijo in energijo iz biomase.
Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 delež obnovljivih virov v energetski porabi zvišala na 25 odstotkov. Že leta 2011 nam je po zadnjih podatkih Eurostata uspelo iz OVE doseči 18,8 odstotka električne energije, kar je več od povprečja EU, vendar pa so s tem zrasli tudi stroški, saj cena elektrike iz OVE močno presega ceno električne energije na trgu.
Po besedah Tomaža Štoklja iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je za enormen dvig prispevka za OVE zaslužna predvsem izjemno radodarna podporna shema, zaradi katere se je ob ugodnih subvencijah in čedalje nižji ceni gradnje nesorazmerno povečalo zlasti število sončnih elektrarn (fotovoltaika). Po podatkih Javne agencije RS za energijo jih je bilo samo lani zgrajenih kar 1497, vseh preostalih elektrarn skupaj le nekaj več kot sto, v prvih šestih mesecih letos pa je bilo od 521 elektrarn, ki so vstopile v podporno shemo, sončnih elektrarn kar 476.
Ker smo cilj, da bi do leta 2020 zgradili za 140 megavatov sončnih elektrarn, doslej presegli že skoraj za dvakrat (pri drugih vrstah elektrarn zaostajamo), je država ukrepala in v decembru lani močno znižala subvencijo za prodano električno energijo bodočim investitorjem sončnih elektrarn. S tem porasta ni kaj prida zajezila, ob tem pa zdaj zmanjkuje denarja tudi za podporo tistim, ki so jo že zgradili in ki imajo ceno dogovorjeno za kar 15 let. Rezultat je na dlani – medtem ko smo že lani za obnovljive vire morali nameniti okoli 90 milijonov evrov, od tega kar 38 milijonov za sončne elektrarne, naj bi se ta znesek po ocenah poznavalcev prihodnje leto povečal že na skoraj 150 milijonov. To pa pomeni, da se bo moral prispevek za OVE še naprej povečevati.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da bo imelo »nesmotrno izvajanje politike podpor za sončne elektrarne v Sloveniji hude posledice«. V prihodnjih 15 letih nas po njihovi oceni čakajo izjemno povečani stroški za električno energijo, ki bodo njeno ceno povečali za kar četrtino. V GZS pravijo, da bi bilo treba zagotoviti boljše pogoje za umeščanje hidroelektrarn, ki ne potrebujejo subvencij, in vetrnih elektrarn, pri katerih proizvodni stroški in subvencije niso tako visoki kot pri sončnih elektrarnah.
Nov energetski zakon je trenutno v vladni proceduri. V postopku spremembe je tudi akcijski načrt za obnovljive vire energije, ki je po oceni poznavalcev že zastarel in kot tak ovira priprave kakršnih koli strategij razvoja obnovljivih virov energije v prihodnosti. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Kumer je pred nedavnim ocenil, da je cilj, po katerem bi imeli do leta 2020 v Sloveniji kar četrtino vseh energentov iz obnovljivih virov, previsok. »V času konjunkture je bilo to lahko napovedovati, sedaj pa potrebujemo denar,« je povedal in opozoril, da je shema obnovljivih virov energije finančno še težja od šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. »Ne bežimo od odgovornosti, da je treba narediti finančno vzdržno shemo, pri čemer moramo uporabiti zdravo kmečko pamet. Za podporo obnovljivih virov energije lahko namenimo toliko, kot si lahko privoščimo,« pravi Kumer.
Odprtje trga je elektriko močno podražilo
Občuten porast končne cene elektrika se sicer zdi paradoksalen, še zlasti če upoštevamo, da so cene električne energije na evropskem borznem trgu na najnižji ravni v zadnjih desetih letih (dvakrat nižje kot leta 2008!), da je država februarja odpravila prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe za uporabo domačih virov primarne energije (v glavnem je šel za Termoelektrarno Trbovlje) in da so se letos nekoliko znižale tudi cene omrežnine. Še bolj vznemirljiv je podatek, da se je elektrika od leta 2005 podražila za kar 73 odstotkov, kar je za 50 odstotnih točk več, kot se je v tem času podražila košarica cen na drobno. Štokelj pojasnjuje, da je bilo gibanje cen elektrike za gospodinjstva v zadnjem desetletju v Sloveniji precej drugačno kot drugod v Evropi. Medtem ko je v Evropi vse do začetka gospodarske krize cena močno naraščala, je v Sloveniji cene do odprtja trga z električno energijo julija 2007 določala in blažila vlada. Po odprtju trga so dobavitelji cene že v prvem letu začeli prilagajati evropskim razmeram in jih zvišali za 19 odstotkov, občutnejša podražitev, za 11 odstotkov, pa je sledila tudi leta 2011.
Medtem ko je cena elektrike na evropskem borznem trgu zaradi krize in povečane proizvodnje iz OVE od začetka krize drastično upadla (letos je k temu pripomogla tudi obilica padavin do srede poletja), pa tega slovenska gospodinjstva niso občutila. Poleg prilagoditve cen pri dobaviteljih so namreč končno ceno elektrike v Sloveniji po letu 2008 povečevali zlasti vse višji prispevki, davki in trošarine.
Cena elektrike se bo še višala
Čeprav so se davki in prispevki na elektriko v zadnjih štirih letih povečali s 17 na 25 odstotkov v celotni ceni, pa evropske primerjave kažejo, da po tej strani še vedno zaostajamo za večino drugih držav. Na Danskem znašajo takse in davki kar 57 odstotkov, v Nemčiji pa 45 odstotkov končne cene. Pritoževati se, vsaj doslej, ne moremo niti po skupni ceni, kjer dosegamo 78 odstotkov povprečne cene v EU. Za nami v EU zaostajajo le Čehi, Poljaki in Francozi, medtem ko je na primer na Danskem elektrika skoraj dvakrat dražja kor pri nas.
Relativno nizka cena seveda pomeni, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo nove podražitve. »Cene same elektrike so zdaj na tako nizki ravni, da ne opravičujejo investicij v nove elektrarne, zato je pričakovati, da se bodo cene v prihodnosti zvišale. Precej verjetno bo zaradi čedalje več obnovljivih virov rasel tudi prispevek za OVE s tem pa tudi končna cena za odjemalce,« ocenjuje Štokelj. Napovedani davek na nepremičnine se po njegovem mnenju zaradi dobro delujočega trga in konkurence ne bo bistveno poznal na žepih gospodinjstev, bo pa v vsakem primeru zvišal stroške proizvajalcev, ki so, kot pravi, že zdaj preobremenjeni s prispevki, denimo s koncesijami za hidroelektrarne, raznimi vodnimi prispevki, termoelektrarne tudi z nakupom kuponov za CO2 in podobno...
Dobavitelji večjih dvigov cen letos in prihodnje leto še ne pričakujejo, bolj nehvaležne pa so dolgoročnejše napovedi. V GEN-I pričakujejo, da se bo prispevek za OVE še povečeval, ob tem pa opozarjajo, da je tudi gibanje cen na svetovnih trgih precej nepredvidljivo. Napovedani nepremičninski davek po oceni GEN-I načeloma ne bi smel podražiti električne energije, utegne pa, kot pravijo, znižati dobičke elektropodjetij.
Lastniki elektrodistibucijske infrastrukture se res ne morejo pritoževati. Po podatkih Javne agencije RS za energijo v letu 2012 so lani ustvarili 24,9 milijona evrov dobička, kar je skoraj petino več kot leto prej. Sistemski operater prenosnega omrežja Eles je lansko poslovno leto končal s 6 milijoni evrov čistega dobička (za tretjino več kot leta 2011), sistemski operater distribucijskega omrežja SODO z 2,6 milijona evrov (za četrtino več kot leto prej), organizator trga z električno energijo družba Borzen pa je imela dobička za 1,7 milijona evrov, kar je podobno kot leta 2011.