Cene sadja so bile v septembru v povprečju za 19,3 odstotka višje kot v septembru lani, na zvišanje pa je vplivala predvsem višja povprečna cena grozdja za predelavo. Cene zelenjadnic so bile višje za 35,4 odstotka, cen vina za 12 odstotkov, cene žit pa za 14,8 odstotka. Višje so bile tudi cene krompirja (za 48,7 odstotka) in industrijskih rastlin (za 1,3 odstotka).

Cene živali za zakol so bile na letni ravni v povprečju višje za 11 odstotkov. Cene prašičev so bile višje za 26,9 odstotka, cene goveda pa za 11,1 odstotka, medtem ko so se cene perutnine znižale za 0,6 odstotka. Cene živilskih proizvodov so bile v primerjavi z lanskim septembrom nižje za 3,6 odstotka, od tega so se cene mleka znižale za 5,3 odstotka, cene jajc pa za 13,2 odstotka.

S kmetijskih gospodarstev v Sloveniji je bilo septembra sicer odkupljenega malo več mleka kot v enakem obdobju lani in za skoraj štiri odstotke manj kot avgusta letos. Kot pojasnjujejo na statističnem uradu, gre za običajen sezonski upad, ki se bo predvidoma nadaljeval tudi v naslednjih dveh mesecih.

Septembra sta se na letni ravni izraziteje zmanjšali proizvodnja smetane (za skoraj 13 odstotkov) in proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov (za skoraj 12 odstotkov). Bistveno nižja je bila tudi proizvodnja sira (za devet odstotkov), precej se je zmanjšala tudi proizvodnja masla (za skoraj pet odstotkov). Edina skupina mlečnih izdelkov s pozitivnim trendom je bila proizvodnja konzumnega mleka, ki se je povečala za skoraj en odstotek.

Cene proizvodov in storitev za tekočo uporabo v kmetijstvu pa so se septembra v primerjavi z avgustom zvišale za 4,6 odstotka, v primerjavi z istim mesecem lani pa so bile te cene v povprečju višje za 8,5 odstotka.

Krmila so se septembra v primerjavi z avgustom podražila v povprečju za 10,9 odstotka. Cene žit in drugih proizvodov so se zvišale v povprečju za 13,2 odstotka, medtem ko so se cene močnih krmil zvišale v povprečju za 10,7 odstotka. Poleg cen krmil so se septembra med proizvodi in storitvami za tekočo porabo v kmetijstvu opazno zvišale tudi cene energije in maziv (v povprečju za 3,7 odstotka) ter cene semen poljščin (v povprečju za 1,6 odstotka). Na zvišanje cen skupine energija in maziva so vplivale višje cene goriv, na višje cene semen poljščin pa višje cene ozimnih žit, še ugotavlja statistični urad.