Novoletna odmrznitev cen komunalnih storitev je pričakovano prinesla val podražitev po državi. Nazadnje v Mestni občini Koper minuli teden, ko je župan Boris Popovič odobril sklep o podražitvi odvoza odpadkov za kar 114 odstotkov. Po nekajletni zamrznitvi so domala vsa slovenska komunalna podjetja oziroma vse slovenske občine napovedale dvig cen.
Višji standardi, višje cene
Predsednik zbornice komunalnega gospodarstva in direktor ljubljanske Snage Janko Kramžar misli, da višanje cen nima nič skupnega z metodologijo, s katero je vlada občinam in komunalnim podjetjem pustila proste roke pri oblikovanju cen komunalnih storitev in za podražitve ne potrebujejo več soglasja ministrstva.
Osnovni razlog za dvig cen je, da se zbiranje komunalnih odpadkov spreminja, pojasnjuje Kramžar. Pred 15 leti smo vse odpadke metali v črno kanto, njeno vsebino pa nato odpeljali na smetišče. Tak sistem je najcenejši, a ga danes nimamo več. Številne državne uredbe, kot na primer tista o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, so terjale ureditev novih ekoloških otokov ter nove biološke zabojnike. Komunalna podjetja pa novih stroškov zaradi zamrznitve cen v preteklosti niso mogla uveljaviti. Zato je prišlo do nesorazmerja med stroški javnih služb in plačili občanov za te storitve. Pravzaprav cene niso pokrile niti tekočih stroškov, trdijo v komunalnih podjetjih, kaj šele zagotavljala kakršnih koli sredstev za modernizacije. Tak primer je Koper, kjer do minulega tedna cen niso dvignili že od leta 2004, poleg tega pa so morali leta 2009 zapreti tudi osrednjo deponijo v Dvorih in izven območja občine poiskati drugega izvajalca, ob tem pa so morali spoštovati tudi vse nove zahteve zakonodaje glede predelave odpadkov. Vseh teh stroškov do zdaj veljavna cena ni mogla pokriti. Nekatere občine so v minulih letih priskočile javnim podjetjem na pomoč in subvencionirale cene komunalnih storitev, danes pa tudi v občinskih proračunih rezerv za pokrivanje izgub komunalnih podjetij ni več.
Kaotične uredbe
Ker se bodo standardi komunalnih storitev še dvigovali, lahko v prihodnje pričakujemo še dodatne podražitve cen komunalnih storitev, ki jim bodo v veliki meri botrovale prilagoditve infrastrukture. »V vseh državah Evropske unije, kjer so začele hoditi po tej poti in dvigovati standarde, se je s komunalnimi storitvami zgodilo enako, kot se zdaj dogaja pri nas,« je še poudaril Kramžar. Razlike v cenah se bodo postopoma izravnale z gradnjo potrebne infrastrukture in s povezovanjem komunalnih podjetij, je še dodal.
Naj ob tem spomnimo, da so cene komunalnih storitev želele na različne načine regulirati domala vse prejšnje vlade, a kljub temu komunalno področje ostaja eno najslabše urejenih v Sloveniji. Na kaotične uredbe in zakonodajo je nedavno opozoril tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
