Obremenjenost slovenskih voda s prednostno nevarnimi snovmi je majhna, saj imajo po zadnjih podatkih vse celinske vode (reke in jezera) dobro kemijsko stanje, vključno s Krko in Savo, kjer je stroka v letih od 2006 do 2008 ugotavljala slabo kemijsko stanje zaradi živega srebra, je na današnjem posvetu o kakovosti voda poudarila Mojca Dobnikar Tehovnik z Arsa.
Poudarila je, da v slabem kemijskem stanju ostaja obalno morje, in sicer zaradi preseganja vsebnosti spojin, ki so se uporabljale v premazih za zaščito proti obraščanju ladij.
Pri oceni ekološkega stanja voda v Sloveniji stroka ugotavlja, da 40 odstotkov površinskih voda dosega dobro in zelo dobro ekološko stanje, ostala vodna telesa pa dobrega stanja ne dosegajo. Največ problematičnih voda je čezmerno obremenjenih zaradi hranil, obremenjene so tudi z organsko maso in posebnimi onesnaževali.
Kot je še pojasnila Dobnikar Tehovnikova, so podzemne vode najbolj obremenjene v severovzhodnem delu države in v okolici Celja. Lani so slabo kemijsko stanje ugotovili v Savinjski, Dravski in Murski kotlini.
Razlog za čezmerno obremenjenost so v največji meri nitrati, sledi atrazin in njegov razpadni produkt desetilatrazin, lokalno pa so presežene tudi koncentracije lahkohlapnih organskih ogljikovodikov. Nitrati so največji problem na vzhodu države, standard kakovosti pa je presežen tudi na Sorškem polju oz. v Žabnici in na Godešiču pri Škofji Loki.
Atrazin je problematičen tudi na posameznih delih Murske in Dravske kotline. Sicer pa je Dobnikar Tehovnikova pojasnila, da vsebnost nitratov v vodah v zadnjih letih upada, prav tako upada vsebnost atrazina. "To pomeni, da so učinki prepovedi uporabe tega fitofarmacevtskega sredstva po nekaj letih prišli do izraza," je poudarila.
Količinsko stanje podzemnih voda oz. razmerje med obnovljivo in porabljeno podzemno vodo je v Sloveniji ugodno, vendar prostorsko in časovno zelo spremenljivo, je pojasnila Tanja Cegnar z Arso. Ob tem je vodja oddelka hidrološke prognoze na Arsu Janez Polajnar poudaril, da so se zaloge podzemnih voda preko zime obnovile, zato ne pričakuje suše kot lani.
Na posvetu so se dotaknili tudi hidroloških ekstremov, ki bodo v prihodnjih letih bolj pogosti in siloviti. Meteorolog Aleš Poredoš je ob tem izpostavil, da največjo težavo predstavlja ustrezen način sporočanja potencialne nevarnosti naravnih pojavov.
