Z dnem uveljavitve novele zakona bodo na spletni strani Družbe za upravljanje terjatev bank objavljeni natančni podatki o vsakem posameznem kreditu, ki so bili nanjo preneseni v okviru sanacije bank, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani napovedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Ne gre vedno za kazniva dejanja
Ob tem je poudarila, da seveda ne gre v vseh primerih za kazniva dejanja. Na DUTB bodo prenesene tudi terjatve do podjetij, ki so resnično zašla v škripce zaradi recesije, je dejala.
Javnosti pa bo dostopnih še veliko več podatkov o poslovanju podjetij v državni lasti, ki so ji zdaj skriti. Tako kot že zdaj velja za javni sektor, bodo tudi v podjetjih v večinski državni ali občinski lasti javne tako donatorske in sponzorske pogodbe kot tudi odvetniške in svetovalne pogodbe, prav tako pa tudi plače, odpravnine in druge bonitete članov uprav in nadzornih svetov.
Majhen zakon na ministrstvo, velik za davkoplačevalske interese
Po Virantovih besedah gre za majhen zakon za notranje ministrstvo, vlado in DZ, a velik skok za davkoplačevalske interese. »Če zakon ne bi bil sprejet, bi bil zame to tak šok, da ne bi imel več kaj iskati na notranjem ministrstvu in v politiki nasploh,« je dejal.
Na sprejem novele zakona komaj čaka tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič v odstopu, ki je še posebej zadovoljen, da bo dostop do teh podatkov možen tudi za nazaj. To bo prineslo ogromne spremembe pri transparentnosti porabe državnega denarja, je dejal in napovedal tudi nadgradnjo aplikacije Supervizor.
»Od tega bo odvisno, kako bomo živeli«
Vlada je predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja posredovala v obravnavo v DZ oktobra lani, ko je Virant pojasnil, da gre za podjetja v naši skupni lasti, zato imajo državljani pravico vedeti, kaj se v njih dogaja. »Od tega bo odvisno, kako bomo živeli,« je poudaril danes.
Spomnil je, da velja za javni sektor obveznost preglednosti poslovanja že od leta 2003, medtem pa so pravila za podjetja v večinski lasti države in občin veliko bolj ohlapna, pa čeprav se v njih obrača veliko več denarja. Prepričan je, da bo javnost pogodb povzročila bistveno bolj odgovorno ravnanje z denarjem teh podjetij in zmanjšala korupcijska tveganja.
Pred podpisi pogodb in donacijami bo treba večkrat pomisliti
»Uprave bodo petkrat premislile, preden bodo dodelile kakšno donacijo, podpisale marketinško pogodbo ali sklenile kakšen fiktiven posel,« je napovedal. Javnost podatkov pa bo po njegovih besedah naplavila tudi primere, ko bodo podani sumi kaznivih dejanj, s čimer se bo olajšalo delo preiskovalnim organom.
Tako informacijska pooblaščenka kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije sta spomnila, da sta že več let opozarjala na problem nepreglednosti poslovanja podjetij v večinski lasti države. »Prikrivanje podatkov in mahinacije z denarjem so se začele širiti iz javnega sektorja v zaprt paradržavni sektor in že pred leti je napočil čas, ko je bilo treba nekaj narediti,« je opozorila Nataša Pirc Musar.
