Od prvega decembra so v prodaji vijoličaste enoletne vinjete, ki so za nekaj več kot 15 odstotkov dražje kot lansko leto. Namesto 95 evrov morajo namreč vozniki avtomobilov po novem zanje odšteti 110 evrov, motoristi pa 55 evrov (lani 47,5 evra), medtem ko se cena tedenskih in mesečnih vinjet ni spremenila. Nov vinjetni razred, uveden za vozila, katerih dovoljena masa ne presega 3,5 tone, a višina nad prvo osjo meri več kot 1,3 metra, pa bo prizadel le redke. Celoletno vinjeto, ki stane 220 evrov, bodo morali kupiti le vozniki 34 modelov kombijev, s tem da večino njih le redko srečamo na slovenskih avtocestah, zato strokovnjaki opozarjajo, da je uvedba novega vinjetnega razreda strel v prazno.
Vinjete so se letos podražile tudi v Avstriji, a zgolj za 3,6 odstotka, kar pomeni, da je treba odslej za enoletno vinjeto pri naših severnih sosedih odšteti 82,70 evra. Še bistveno cenejše pa so celoletne vinjete v Švici in na Češkem, ki jih je po novem moč kupiti tudi v poslovalnicah AMZS. Švicarji hočejo za celoletno drvenje po njihovih avtocestah le 33 evrov, medtem ko Čehi zahtevajo dvakrat več, kar pa je še vedno dvakrat ceneje kot pri nas.
V Avstriji cenejše vinjete, a plačujemo predore
In zakaj imamo najdražje vinjete v Evropi? Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je septembra ob najavi podražitev povedal, da so bili prisiljeni ukrepati, saj letos Darsu zapade kredit v višini 365 milijonov evrov, kar za 70 milijonov evrov presega njegove skupne lanskoletne prihodke. »Leto 2014 je za Dars kritično. Vsi Darsovi krediti pa imajo državno poroštvo, kar pomeni, da če jih ne bo plačal Dars, jih bo plačala država, torej vsi mi. Vinjete nikoli niso pravičen sistem za vse, je pa res, da bodo z dražjimi vinjetami dolgove vendarle delno poplačali uporabniki avtocest in ne vsi državljani. Ali je to prav, pa naj sodijo drugi,« je povedal odgovorni urednik Motorevije France Kmetič.
Po drugi strani, opozarja Kmetič, obstajajo različni sistemi, kako priti do denarja za vzdrževanje avtocest. »Avstrijci imajo tako imenovani kombinirani sistem. Vinjete so resda cenejše kot pri nas, zato pa imajo plačljive predore, od koder se nabere kar nekaj dodatnega denarja. Švicarji so avtoceste zgradili iz proračuna in iz taks za gorivo. Tudi pri nas bi lahko podražili gorivo in na ta način dobili denar. Kombinacije so različne,« razmišlja Kmetič.
Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da bodo ljudje zaradi podražitev manj uporabljali avtoceste, naš sogovornik odgovarja, da bo to jasno konec januarja, a da ni povsem prepričan, če so pristojni izračunali, kakšne bodo dejanske posledice podražitev. »Po mojem so računali le, koliko denarja potrebujejo,« je dodal.
Lani prodali manj vinjet kot leta 2012
Po še nedokončnih podatkih so na Darsu v lanskem letu (do 30. novembra) s prodajo vinjet zaslužili 134,7 milijona evrov oziroma za 0,1 odstotka manj kot v primerljivem obdobju leta 2012. Kako gredo letošnje dražje vinjete v promet, na Darsu še ne vedo. »Podatke o prodaji vinjet za leto 2014, ki so v prodaji dober mesec, nam bodo pooblaščeni prodajalci v skladu s pogodbenimi določili posredovali do sredine januarja,« je pojasnil Marjan Koler z Darsa. Takrat naj bi bilo znano tudi, ali so z uvedbo dodatnega razreda za kombije delali račune s krčmarjem in bodo res zaslužili dodatnih osem milijonov evrov. Za leto 2014 sicer na Darsu načrtujejo, da bodo v malho skupno pospravili 323 milijonov evrov. Od tega naj bi z vinjetami zaslužili približno 150 milijonov evrov, preostali del finančne luknje pa bodo zakrpali s cestninjenjem tovornjakov. Tovornjakarji so leta 2012 Darsu prispevali dobrih 156 milijonov evrov, lansko leto pa – po še nedokončnih podatkih – devet milijonov evrov več.
Vsako leto izdajo manj glob
V Darsovo finančno brezno pa se ne nalaga denar od glob, ki jih 83 zaposlenih cestninskih nadzornikov Darsa skupaj s policisti, cariniki in prometnimi inšpektorji izdaja goljufivim voznikom, ki vozijo brez vinjet. »Na leto v povprečju izdamo 45.000 plačilnih nalogov, kar znese okrog sedem milijonov evrov, a ta denar se v celoti steka v državni proračun. Stroški cestninskega nadzora pa v celoti bremenijo Dars,« je pojasnil Koler.
V letu 2013 so cestninski nadzorniki Darsa po še nedokončnih podatkih izdali približno 41.500 plačilnih nalogov uporabnikom avtocest, ki vinjet niso uporabljali v skladu s predpisi. Leto pred tem so jih izdali skoraj 44.000, leta 2009 pa, na primer, skoraj 52.000. Med kršitelji še vedno prevladujejo tujci, ki predstavljajo kar 94 odstotkov vseh kršiteljev. Med njimi prednjačijo Italijani, Romuni in Nemci, nato so že na vrsti slovenski prekrškarji, sledijo pa jim Avstrijci in Hrvati.
Na Darsu so prepričani, da je velika večina kršiteljev že pred vstopom v državo seznanjena, da je za vožnjo po slovenskih avtocestah obvezna vinjeta, zato tujcem ne pomagajo največkrat uporabljeni izgovori, češ, da niso vedeli za vinjete oziroma da jih niso imeli kje kupiti.
Cestninski nadzorniki vetrobranska stekla avtomobilov kontrolirajo vsakodnevno, v začetku februarja, ko bo potekla veljavnost lanskoletnih vinjet, pa bodo, tako kot vsako leto, izvajali poostrene akcije nadzora predvsem na avtocestah v bližini večjih mestnih središč.