A to še ni vse, pravi direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) dr. Oto Luthar »Na tem inštitutu zdaj še preostanku zaposlenih zmanjšujemo obseg dela in s tem plače.«
Spomnimo, da je v letošnjem letu vlada že zmanjšala sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost za 11 odstotkov, skupaj z zdaj predvidenimi osmimi bi torej raziskovalne ustanove ostale brez slabih 20 odstotkov sredstev v dveh letih. Tako denimo zgolj dva od dvanajstih zaposlenih na biološkem inštitutu še prejemata 100 odstotkov svoje plače, ostalim so jo na podlagi sorazmerno zmanjšanega obsega dela znižali. Nekateri raziskovalci so tako pristali na zgolj polovičnih plačah, povprečno pa prejemki znašajo med 80 in 90 odstotkov. »A zmanjšanje obsega dela v praksi ne drži. Raziskovalec, ki bo prejemal polovično plačo, ne bo delal 50 odstotkov manj, saj raziskovalci delajo ves čas. Zato se mi zdi toliko bolj neodgovorno ravnanje aktualne vlade in ministrstva, saj to pomeni, da nekdo ni opravil domače naloge in ni predvidel dejanskih posledic za našo dejavnost,« je še rekel dr. Luthar, ki predvideva, da letos novih posledic varčevalnih ukrepov več ne bo, kar bo v naslednjem letu, pa bo narekoval državni proračun.
Generacija raziskovalcev ne bo dobila sredstev
Predvideno zmanjšanje sredstev pomeni predvsem velik udarec za mlade raziskovalce, ki so v 85 odstotkih financirani projektno; sredstva za delovanje pridobijo na nacionalnih in evropskih razpisih. Agencija za raziskovalno dejavnost je v novembru že objavila razpis za raziskovalne projekte za naslednje leto, a ker je agencija posredni proračunski porabnik, so tudi sredstva, ki jih dodelijo po razpisih, vezana na sprejem državnega proračuna. Njihov proračun je bil v letu 2011 težek 174 milijonov, po trenutnem predlogu proračuna pa kaže, da bo v naslednjem letu le še 140 milijonov evrov. Dr. Jadran Lenarčič, direktor največjega slovenskega raziskovalnega inštituta, Instituta Jožefa Stefana, predvideva, da bo zato zmanjkalo denarja za financiranje približno 50 raziskovalcev v naslednjem letu.
Namestnik direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost dr. Janez Slak je poleg tega povedal, da bodo na letošnjem razpisu izbrane projekte začeli financirati šele v pozni jeseni naslednjega leta: »To pomeni, da bomo skoraj eno leto v zamudi, torej cela generacija ne bo imela projektnega financiranja.«
Znanost se vse bolj oddaljuje od gospodarstva
»Doktoranti od nas že odhajajo,« je še razkril dr. Lenarčič. »Z inštituta so odšli tisti, ki so zaključili doktorski študij in se jim je iztekla pogodba. Pred denimo tremi leti bi ti ljudje ostali na inštitutu in delali na novem projektu v sklopu postdoktorskega študija. Letos novih projektov in denarja zanje ni.« Predvideva, da bo naslednje leto v Sloveniji približno 400 doktorjev znanosti ostalo brez službe. »Redki izmed teh bodo iskali novo službo v Sloveniji, saj naše gospodarstvo po moji oceni ne bo zaposlilo več kot 50 doktorjev znanosti, večina, torej nekje 350, jih bo odšlo v tujino. Dejstvo pa je, da se nekdo, ki odide, praviloma ne vrne, vračajo se zgolj izjeme,« pravi dr. Lenarčič. Poleg obsega pa se bo zmanjšala tudi kakovost raziskav, eksperimentalne in tehnološke raziskave, ki so najbližje gospodarstvu, bodo postajale vse bolj teoretične in se bodo še bolj oddaljevale od gospodarstva, razlaga dr. Lenarčič. »Prvi razlog, zakaj se gospodarstvo zanima za znanost, so kadri, nato ideje, nove smernice in trendi in nazadnje projekti. Ker ljudje odhajajo, ni nabora možnosti, pestrega kadra, ki bi prehajal v gospodarstvo in tam posredoval nova znanja,« opisuje Lenarčič.
Če se število zaposlenih magistrov in doktorjev znanosti poveča za odstotek, se realni BDP poveča za več kot 0,2 odstotka. Samo s povečevanjem njihovega števila lahko pojasnimo več kot en odstotek letne rasti slovenskega BDP v zadnjih 30 letih, je pred časom za naš časopis povedal mag. Matic Novak s primorske fakultete za menedžment. »Sedaj torej dajemo mladim signal: pojdite v tujino. In mladi se po hodnikih že pogovarjajo, kam bodo odšli,« je še dodal dr. Lenarčič.
