Da vlada premierke Alenke Bratušek dela uspešno, tokrat misli za dobre tri odstotne točke manj v anketi vprašanih ljudi kot prejšnji mesec. Na drugi strani se je za sedem odstotnih točk povečalo število ljudi, ki vlado ocenjujejo negativno (skupno 60,3 odstotka). Neopredeljenih je bilo samo pet odstotkov vprašanih. Za vlado, ki je zvišala davke in niz drugih dajatev, na račun davkoplačevalcev uvedla nove varčevalne ukrepe, pri čemer napoveduje še nove reze v standard ljudi, je ta padec popularnosti majhna cena. V normalnih političnih okoliščinah bi bil revolt državljanov proti vladi precej večji. Razmeroma dobre ocene tej vladi – posebno če jih primerjamo z ocenami prejšnjih »kriznih« vlad Janeza Janše in Boruta Pahorja – gre pripisati predvsem preprostemu dejstvu, da ni videti nobene (boljše) alternative. Omenjena Pahor in Janša sta svoje karte že izigrala, iz obetajoče zgodnjespomladanske ljudske vstaje pa tudi ni nastalo nič konkretnega, kar bi napovedovalo bistvene premike na politični oziroma strankarski sceni. Volilci so tako bolj ali manj obsojeni na že znano strankarsko ponudbo, ki pa tudi ne obeta sprememb. Da je tako, kaže tudi ponovno povečevanje števila tistih, ki se morebitnih volitev ne bi udeležili. Skupaj s tistimi, ki na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve v nedeljo, odgovarjajo z ne vem, jih je že skoraj polovica (46,2 odstotka).
SDS z Janšo obsojena na ždenje v opoziciji
Kaj bi se torej zgodilo, če bi res prišlo do novih predčasnih parlamentarnih volitev? Socialni demokrati bi se vrnili na steze stare slave, ko je še Pahorjeva stranka na volitvah 2008 dobila 30 odstotkov glasov. V tokratni raziskavi Vox populi SD ugotavlja najboljši letošnji rezultat – če upoštevamo samo opredeljene volilce, skoraj 32 odstotkov glasov. Očitno jim eskluzivistično in samovšečno tolčenje po mizi predsednika Igorja Lukšiča, češ samo mi smo leva stranka in »levičarji naj pridejo na sedež stranke, kdor pa hoče še naprej brazdati po političnem prostoru, naj kar izvoli ustanavljati svoje stranke in raznorazna združenja«, ne škodi preveč. Nove točke jim očitno prinaša taktika, da v koaliciji sicer pridno sodelujejo, a odgovornost za delo vlade spretno prelagajo na ramena premierke Bratuškove in drugih ministrov.
SDS bi dobila 26 odstotkov, to je približno enako kot na omenjenih (29 odstotkov) in tudi na predčasnih volitvah decembra 2011, ko je s 26 odstotki zasedala drugo mesto. Kar znova dokazuje, kako stabilno volilno telo ima. Toda ta lastnost SDS na prvo mesto lahko pripelje le ob veliki volilni abstinenci zlasti levo in sredinsko usmerjenih volilcev. Omenjene izide je SDS dosegla, ko se je volilna udeležba gibala med 63 in 65 odstotki. Če bi na primer padla pod 50 odstotkov, bi bil volilni izid za SDS precej višji. Toda tudi če bi zmagala, bi z vodjo stranke, ki v svojem političnem nahrbtniku nosi dveletno zaporno kazen zaradi korupcije in za povrh državni protikorupcijski komisiji ni znal pojasniti izvora več kot dvesto evrskih tisočakov, zelo težko našla koalicijske partnerje za prevzem oblasti. Povedano drugače, tako sodba v zadevi Patria in utemeljeni sumi korupcije niso bistveno zamajali zaupanja dosedanjih volilcev SDS, so pa zelo verjetno stranko in Janšo obsodili na dolgoletno ždenje v opoziciji.
»Se bodo že znali zmeniti«
Po julijski raziskavi Vox populi bi bila Pozitivna Slovenija, čeprav je ta mesec v primerjavi z junijem »tanjša« za tri odsotne točke, s 15 odstotki glasov tretja. V primerjavi z uspehom na volitvah 2011 (29 odstotkov) bi bil to strm padec moči stranke. Ta bi lahko bil še večji, če se bo Zoran Janković, tudi utemeljeno osumljen korupcije, zares odločil krmilo stranke znova prevzeti (samo) v svoje roke. To ne bi prineslo zgolj razkola v stranki, v kateri ima ljubljanski župan še precej podpornikov, ampak tudi padec vlade. Prvaka koalicijskih SD in Državljanske liste sta že napovedala, da s stranko z Jankovićem na čelu ne bosta sodelovala, verjetno se z Jankovićem za hrbtom premierke Bratuškove ne bi mogel sprijazniti niti pregovorno pragmatični prvak DeSUS Karl Erjavec. Zato je še najbolj verjetna napoved Milana Kučana, ki je ob novici, da utegne Janković na jesenskem kongresu stranke PS kandidirati za predsednika, le lakonično pripomnil: »Se bodo že znali zmeniti, če pa ne, je z njimi politični konec.«
Četrta bi bila NSi (devet odstotkov). Stranki rating po padcu meseca maja znova občutno raste. Ena od razlag je, da se mlajši, ideološko manj zadrti del stranke poskuša oddaljiti od položaja zvestega satelita SDS. Zlasti poslanec Matej Tonin je doslej potegnil nekaj tovrstnih potez. Čeprav je zgolj na podlagi ene raziskave javnega mnenja prezgodaj sklepati, je povsem mogoče, da bi se del razočaranih volilcev (zlasti) SDS in DL na morebitnih volitvah odločil za podporo tej krščanski stranki. Prva resna preizkušnja stranko čaka pred volitvami v evropski parlament. Če bodo na listo na mesto Lojzeta Peterleta, ki se vse težje otepa očitkov, da je eden glavnih krivcev (denacionalizacija, izbrisani) za današnje slabo stanje v državi, postavili mlajše in ideološko manj obremenjene kandidate, potem bo to znamenje, da je progresivna struja v stranki zmagala.
V skupini strank, ki so na robu izpada iz parlamenta, sta DeSUS z dobrimi petimi odstotki in za njim s slabimi petimi odstotki ljudska stranka. Za slednjo velja, da tava sem in tja ter se zanesljivo odmika od prenove stranke, ki jo je uspešno začel Radovan Žerjav, vendar je razočaran nad politiko odstopil. Virantova Državljanska lista bi s komaj tremi odstotki ostala pred pragom parlamenta. Če bi se torej morebitne volitve iztekle, kot nakazuje julijski Vox populi, do bistvenih sprememb ne bi prišlo. Vladna koalicija bi zelo verjetno ostala – imela bi približno 50 sedežev – v skoraj enaki sestavi, kot je zdaj, le da bi vlado vodil socialni demokrat Igor Lukšič.
