Univerza v Ljubljani (UL) vsako leto konec leta najodličnejšim učiteljem in študentom podeli nekaj deset častnih nazivov in nagrad. Predloge članic najprej obravnava pristojna univerzitetna komisija, ki jo vodi rektor, dokončno pa se o njih izreče senat UL. Tako bo tudi letos, a vsaj v enem primeru odločitev univerze ne bo lahka...
Pravna fakulteta UL (PF) je po korespondenčnem glasovanju aprila univerzi predlagala, naj z nazivom »zaslužni profesor UL« počasti tudi Lovra Šturma. Ta naziv se po pravilniku UL podeljuje za pomembne prispevke k razvoju znanosti in umetnosti ter za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela. A prav vsi se s kandidaturo nekdanjega šolskega in pravosodnega ministra niso strinjali. Ne zaradi njegovega (zglednega) raziskovalnega in pedagoškega dela, temveč zaradi ravnanj, ki naj ne bi bila združljiva z akademsko etiko. Dragan Petrovec, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti, ki sicer ni član senata PF, je med tistimi, ki so prepričani, da si Šturm častnega naziva ne zasluži.
Dvojna igra Lovra Šturma
Razloge za nestrinjanje z izvolitvijo Šturma v naziv zaslužni profesor, ki ga je lani dobilo 19 profesorjev, je Petrovec pojasnil v protestnem pismu, ki ga je prejšnji teden naslovil na rektorja UL. Kot nam je povedal, se je z njegovimi argumenti strinjalo kar nekaj akademskih kolegov, a pod pismo se je na koncu iz različnih razlogov podpisal sam. »Kar je treba povedati, je pač treba povedati. Etika ne sme biti prazna beseda,« je razloge za svoj protest strnil Petrovec.
Šturm je kot pravosodni minister sofinanciral raziskovalni projekt Sodobne usmeritve kazenskega materialnega prava. Ta se je začel leta 2005, pod vodstvom akad. prof. dr. Alenke Šelih, raziskovalke na Inštitutu za kriminologijo, pojasnjuje Petrovec. Šelihova je v svojo skupino pritegnila strokovnjake kazenskih kateder ljubljanske in mariborske pravne fakultete. Delo je bilo končano leta 2007, dognanja raziskave pa so bila namenjena spremembam kazenske zakonodaje iz leta 1994. »V istem času je prof. dr. Šturm pod zavezo molčečnosti angažiral tri strokovnjake, od katerih sta bila dva istočasno člana raziskovalne skupine v omenjenem projektu. Njihova naloga je bila sestaviti nov kazenski zakonik v celoti. Ta drugi predlog, pripravljen v tajnosti, je bil predstavljen javnosti konec leta 2007 in bil deležen resne vsebinske kritike. Najprej služb za zakonodajo pri vladi in pri državnem zboru, zatem pa prepričljive večine slovenskih pravnikov,« se spominja Petrovec. Poudarja, da so bile skoraj vse novosti v tajnosti spisanega osnutka v nasprotju z načeli in izhodišči kazenskega prava, kakršna so zagovarjali v skupini Šelihove. Med drugim je Šturm podprl dosmrtni zapor, sankcijo, ki je Slovenija ni poznala in ki smo jo kot edini na svetu takrat uvedli na novo.
Šturm dal »kar najslabši zgled«
Za Petrovca sta etično sporni vsaj dve Šturmovi ravnanji. »Prvo je dejstvo, da se je prof. Šturm odločil za tajni postopek oblikovanja kazenske zakonodaje, ki je eno najobčutljivejših področij in kjer se rešitve oblikujejo v odkritih in poglobljenih posvetovanjih predstavnikov mnogih strok. Istočasno se je pretvarjal, da delo 'naše' raziskovalne skupine kaj velja. 'Njegovo' ministrstvo je namreč finančno podprlo tako javni kot tajni projekt. Drugo pa je dejstvo, da je kljub številnim kritikam tako spisane zakonodaje celo priporočil, naj jo parlament sprejme brez sprememb.« S takim ravnanjem, meni Petrovec, je onemogočil nadaljevanje strpne kriminalitetne politike, po kateri je bila Slovenija znana v svetu, obenem pa je dal »kar najslabši zgled medosebnih odnosov, še posebej v akademskem svetu, kjer je odkrita komunikacija pri ustvarjanju novega nujni pogoj civilizirane družbe«. Takšno ravnanje je hudo nemoralno, dodaja Petrovec, izvolitev Šturma v naziv »zaslužni profesor« zato po njegovem mnenju ne bi bila v čast univerzi.
Pristojna komisija UL je o predlogu Pravne fakultete že presojala, odločitve pa nam zaradi notranjih pravil niso želeli razkriti. Tudi rektor dr. Stanislav Pejovnik, ki bo svojo funkcijo opravljal do 1. oktobra, se o vsebini Petrovčevega protesta med postopkom ne želi izrekati. Povedal pa nam je, da bo akademske kolege zaprosil za dodatna mnenja in nato o vsem poročal senatu. Ta bo o nazivih in nagradah odločal na septembrski seji.
Senat UL lahko predlog PF potrdi ali zavrne. Navsezadnje, pravi Pejovnik, »članice vsako leto pošljejo več predlogov za izvolitev v častne nazive, kot jih univerzitetni senat lahko podeli, senatorji pa so v svojih presojah popolnoma avtonomni«.