Do vstopa Hrvaške v EU je samo še dva meseca, cariniki na državni meji pa še vedno ne vedo, kaj bo z njihovimi službami. Dejan Kraner, carinik z mejnega prehoda Gruškovje, pravi, da ne na Gruškovju, kjer je zaposlenih 68 carinikov, ne na Zavrču, kjer jih je trideset, še vedno nihče ne ve, kje bo delal po 1. juliju. »Uprava sicer pravi, da bodo za vse poiskali delovno mesto, vendar pa še nikomur niso povedali, kam ga bodo premestili. Med cariniki se širita negotovost in živčnost, saj je do odprave državne meje le še dva meseca,« pravi Kraner. Kot je dejal, so jim na Carinski upravi (Curs) obljubljali, da bodo premestitve znane že lani julija, potem so rok prestavili na konec decembra, zatem na konec januarja, nato na konec aprila... »V vsem tem času smo cariniki z Gruškovja in Zavrča dobili le obvestilo, da je za premestitev na Durs na voljo šest ali sedem mest za zaposlene s srednješolsko izobrazbo in deset mest za tiste z visokošolsko izobrazbo. Med prijavljenimi so naredili ožji izbor, o tem, kdo je izbran, pa niso obvestili še nikogar,« je povedal Kraner.
»Pod pritiskom negotovosti se ne da ne živeti ne delati. To je neodgovorno,« opozarja sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščević. Stavkovni odbor sindikata je zagrozil s stavko, če vlada najkasneje do 15. maja ne uredi statusa odvečnih carinikov. Od vlade zahtevajo, da pripravi in s sindikatom carinikov uskladi akt o reorganizaciji carinske službe, za morebitne presežne delavce, ki po vstopu Hrvaške v EU ne bodo imeli več dela v carinski službi, pa sprejme sklep o premestitvi v druge državne organe. Zaradi bojazni pred odpuščanji so na carini stavkali že februarja.
Na finančnem ministrstvu pravijo, da si bodo prizadevali za pripravo ustreznih kadrovskih rešitev do sredine maja. Ministrstvo zagotavlja, da intenzivno išče možnosti prehoda javnih uslužbencev iz carinske v Davčno upravo (Durs), hkrati pa tudi možnosti zaposlitve v drugih državnih organih in službah.
Delo bo izgubilo vseh 73 zaposlenih za določen čas
Tudi v Cursu, kjer je trenutno zaposlenih 1579 oseb (200 manj kot leta 2008), še ne vedo, koliko delavcev bodo imeli po 1. juliju. Ob tem zagotavljajo da si za vsakega uslužbenca, ki bo izgubil delo na meji, prizadevajo poiskati čim bolj ustrezno delovno mesto. Na carini so menda na voljo večinoma delovna mesta izterjevalcev oziroma carinikov preiskovalcev. Zato iščejo primerne uslužbence predvsem za ta mesta. Za premestitev v Durs pa so objavili seznam vseh delovnih mest, ki jih davčna uprava trenutno potrebuje. Uslužbenci so se prostovoljno javili, med njimi pa jih je bilo izbranih nekaj več kot 50.
Od skupaj 400 carinikov, ki opravljajo naloge na meji s Hrvaško, naj bi jih bilo 89 premeščenih na Durs, okoli sto v mobilne oddelke, ki bodo v sodelovanju z Dursom izvajali naloge tudi na davčnem področju, dodatnih sto pa med izterjevalce. Manjši del bo premeščen v preostale organizacijske enote Cursa, predvsem na kontrolne naloge, izterjave in druga področja, ki so zaradi priprav na reorganizacijo službe in omejevanja zaposlovanja kadrovsko podhranjena. Sicer pa bo delo izgubilo vseh 73 uslužbencev, ki so do 1. julija zaposleni za določen čas, medtem ko bo 26 oseb upokojenih.
Po Miščevićevih besedah bi bilo bolje, če bi Curs ustanovil oddelek za boj proti delu na črno in odvečne kadre zaposlil v njem. V Cursu pravijo, da posebnega oddelka za boj proti delu na črno niso načrtovali, da pa bi te naloge opravljali mobilni oddelki, ki bi jih dodatno okrepili in usposobili. Pri tem so opozorili, da zakona, ki bi Cursu dodelil pristojnosti neposrednega nadzora na tem področju, še ni.
Ustanovitev finančne uprave je padla v vodo
Čeprav je bilo predvideno, da bo 1. julija prišlo do združitve carinske in davčne uprave v finančno upravo, se to ni zgodilo. Vlada je, kot je znano, prejšnji četrtek sklenila, da predlog zakona o finančni upravi umakne iz zakonodajnega postopka. Umik naj bi izkoristila za pripravo novega predloga in uskladitev z zainteresirano javnostjo, zlasti s sindikati. V Cursu so povedali, da so zaradi preložitve oblikovanja finančne uprave nemudoma obnovili aktivnosti in je priprava akta o sistemizaciji v zaključni fazi.
Predlog zakona o finančni upravi je 20. marca, torej le dan pred glasovanjem o svoji naslednici, sprejela še prejšnja vlada. Kot je tedaj povedal zdaj že bivši državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj, so želeli z zakonom vzpostaviti pravni okvir za nadaljnji razvoj upravnega organa, pristojnega za pobiranje obveznih dajatev, racionalizirati postopke v davčni in carinski službi ter optimizirati stroške obeh organov. Poenotenje kontrolnih mehanizmov služb in zbirk podatkov naj bi omogočilo celovito in kakovostno obravnavo zavezancev kakor tudi zmanjšanje administrativnih ovir pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.
Zakon je nemudoma naletel na ostro nasprotovanje sindikata carinikov in sindikata državnih organov (SDOS), ki vključuje tudi zaposlene v Dursu. Miščević pravi, da je bil zakon strokovno slabo pripravljen, prav tako pa o njem ni bilo nobenega socialnega dialoga. V sindikatu carinikov menijo, da združevanje davčne in carinske uprave ne bi imelo nobenih sinergijskih učinkov in bi bilo za izvajanje nalog obeh služb celo škodljivo. Med drugim naj bi bila popolnoma nekompatibilna tudi oba računalniška sistema. Miščević ni povsem prepričan, da bo do združitve sploh kdaj prišlo, saj menda ni več pravega navdušenja niti med politiki.
