Nihče si ne dela utvar, da lahko javni potniški promet reši vse težave in pride v vsako od okoli 6200 naselij po Sloveniji. Toda dr. Matej Ogrin opozarja, da bo veliko narejenega že, če država dobro poveže največja regionalna središča. Tako pa na primer iz Ljubljane do Celja vsak delovnik vozi natančno deset avtobusov, ki za pot potrebujejo uro in pol, osebni avtomobil pa skoraj polovico manj...
Zaprimo mestna središča za promet
Naš sogovornik se strinja, da je treba povečevati pogostost voženj in usklajevati urnike med različnimi vrstami javnega prevoza, hkrati pa izboljševati javni vozni park. Toda avtobus ne bo nikoli tako hiter kot osebni avtomobil, zato se zavzema za izdelavo prometnih načrtov mest in za zapiranje mestnih središč za promet. Nasprotuje gradnji parkirnih hiš sredi mest, naklonjen pa je gradnji rumenih pasov za avtobuse, ne kilometer, temveč deset kilometrov pred centrom vzdolž mestnih vpadnic.
»120.000 voznikov, ki se vsak dan pripeljejo v Ljubljano, je treba spodbuditi k parkiranju avtomobila na potniških centrih P+R na robu prestolnice in nadaljevanju vožnje po mestu z avtobusom,« našteva dr. Ogrin, pri čemer opozarja, da od več kot 30 načrtovanih parkirišč P+R v ljubljanski urbani regiji stojijo le trije, medtem ko dobro deluje le eden od njih. Da bi jih ljudje uporabljali pogosteje, bi bilo mogoče doseči tudi z uvedbo mestnih cestnin, dragih parkirnin, zmanjšanja števila parkirnih prostorov. »Tudi pol ure daljša vožnja z avtobusom je privlačna, če je treba osebni avtomobil drago parkirati in nato do službe še 20 minut pešačiti,« pripoveduje dr. Ogrin.
V promet bomo vlagali vsaj 20 let
Na ministrstvu so gradnjo sistemov P+R vključili v operativni program gradnje okoljske in prometne infrastrukture v finančni perspektivi 2007–2014. Če želimo dobiti evropska sredstva, mora biti razpis za izvedbo projektov, s katerim hitijo tik pred zdajci, zaključen do konca leta 2015. Že pripravljena je tudi delovna verzija nove resolucije o nacionalnem programu prometne infrastrukture, toda kot kaže, bodo prihodnji ukrepi na področju javnega potniškega prometa brez bruseljske pomoči ostali na papirju. »Ukrepi in finančna sredstva za izvedbo bodo potrjeni, ko bo končan postopek pogajanj Slovenije za novo finančno perspektivo 2014–2020 in bodo jasne realne možnosti za njihovo izvedbo,« sporočajo z ministrstva.
»Potrebujemo vsaj 20 let resničnih vlaganj v sistem javnega prometa. Na prvi pogled se bo zdelo to metanje denarja skozi okno, saj ko bomo uredili vozne rede in povezave, vozne parke, sisteme P+R..., avtobus čez dva dni ne bo poln. Potovalne navade se spreminjajo počasi in ko si enkrat v avtomobilu, ne boš zlepa stopil nazaj na avtobus,« je stvaren dr. Ogrin. Toda slej ko prej se bo tega treba lotiti. Na izbiro imamo le, ali se tega čim prej lotimo sami ali pa nas bodo v to prisilile bruseljske kazni, ki jih bomo med drugim plačevali zaradi prekomernega onesnaževanja zraka.
