Koncesija bo v javnem zdravstvu lahko podeljena zlasti oziroma predvsem v primeru, ko javni zdravstveni zavodi ne bodo mogli zagotoviti potrebnega števila zdravnikov. Tako je zapisano v predlogu novega zakona o zdravstveni dejavnosti in tako so menili predstavniki zdravstva in nevladnih organizacij s tega področja, ki so včeraj o tem razpravljali z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.
Razprava skoraj brez zdravnikov
Toda na srečanju ni bilo predstavnikov treh največjih zdravniških organizacij – zdravniške zbornice, zdravniškega društva in zdravniškega sindikata Fides, ki so predlagani zakon že v celoti zavrnile. »Lažje je zavrniti zakon v celoti kot pa zagovarjati stališča, ki ne uživajo široke javne podpore,« je ob tem dejal Gantar. Še ostrejša je bila poslanka SD Andreja Črnak Meglič: »Tukaj smo sedeli predstavniki parlamenta in civilne družbe in tukaj je bil čas za soočenje različnih mnenj in iskanje rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse. Zdravstvo je preresna stvar, da bi ga prepustili samo zdravnikom. To, da se nekdo ne udeleži srečanja, je skrajno neprimerno in kaže, da se razmišlja o drugačnem načinu urejanja področja, torej brez prebivalcev Slovenije, ki jih rešitve zadevajo.«
Sicer pa se je razprava vrtela predvsem okoli vprašanja, ali bi bilo treba še pred sprejetjem zakona pripraviti strategijo in tako določiti cilje, ki bi jih moral zasledovati zakon. Nekaj polemik je požel tudi predlog omejitve trajanja koncesij na največ 25 let, kar je bilo za nekatere prekratko in za druge predolgo obdobje.
Zdaj trajanje koncesij ni omejeno, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa so pojasnili, da je bilo konec lanskega leta med 1783 izvajalci zdravstvenih storitev zasebnikov s koncesijo 1558, drugo (225) so bili javni zavodi. Kljub temu so koncesionarji lani prejeli »le« 14,21 odstotka sredstev iz približno 1,8 milijarde evrov težke malhe za zdravstvene storitve. Med njimi prevladujejo zobozdravniki (589), sledijo jim splošni zdravniki (327) in nato specialisti (257). Kot je dodal minister Gantar, je bilo na sekundarni oziroma bolnišnični ravni doslej podeljenih 305 koncesij.
Ne razlikovanju med zaposlenimi
Sicer pa so se včeraj v Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije ostro uprli predlogu Državljanske liste, da medicinske sestre in drugi zdravstveni in socialni delavci, zaposleni pri koncesionarjih, pri njih ne bi več delali pod pogoji, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih. To namreč po mnenju predlagateljev hitre spremembe zakona o socialnem varstvu pomeni nesorazmerno poseganje v svobodo gospodarske pobude.
»Obstoječa obveznost koncesionarjev zagotavlja, da vsi izvajalci javne storitve opravljajo minimalno pod enakimi standardi in normativi,« so se predlogu uprli sindikalisti, ki pričakujejo, da bo s socialnimi partnerji neusklajeni predlog umaknjen.