Brez sprememb Mariboru grozi potop

V petih letih izpuhtelo 13.000 zaposlenih

Statistike so zgovorne. Maja 2008 je bilo v mestu 67.876 delovno aktivnih prebivalcev, maja letos je bilo takih samo še 54.505. Konec julija je bilo registriranih 8241 brezposelnih oseb, stopnja registrirane brezposelnosti pa je v zadnjih petih letih z 10,6 zrasla na kar 18,4 odstotka. Razmere bi bile še bolj alarmantne, če se ne bi zgodil množični odliv delovne sile iz Maribora; na začasnem delu na avstrijskem Štajerskem je že več kot 7500 Slovencev.

Za iskanje razlogov, kaj vzdržuje krizo v Mariboru, ni treba globoko kopati. Podjetja se že peto leto podirajo kot domine. Najprej so bila na udaru gradbena podjetja, nato so jim sledili podizvajalci, mestno finančno tkivo je hudo načel finančni zlom nadškofijskega gospodarskega sistema, prišla je kriza v bančnem sektorju, nazadnje se je zatreslo največje še delujoče industrijsko podjetje.

Potem ko sta šli v stečaj hčerinski podjetji Mariborske livarne Maribor, njima pa je sledilo še invalidsko podjetje MLM Storitve, se je vlada sicer zganila in mestu obljubila pomoč v skupni vrednosti 66 milijonov evrov. Vendar bodo morebitni učinki teh programov pomoči merljivi šele v prihodnjem letu. Treba je tudi upoštevati, da so omenjena zagotovljena sredstva porazdeljena na petletno obdobje in bo samo polovica tega denarja pripadala Mestni občini Maribor. S šestimi milijoni evrov na leto pa ni mogoče delati čudežev.

Mestu torej še vedno grozi, da bo po Himarjevi poti zdrknil v propad še marsikateri gospodarski subjekt, ki komaj životari. Takšnih pa je v Mariboru veliko. »Kar se zdaj dogaja, je katastrofa. Vse samo še drvi navzdol. Če se v kratkem ne bo nekaj radikalno spremenilo, bo v prihodnjih mesecih veliko podjetij sklenilo poslovanje zaradi likvidnostnih težav,« je zaskrbljen Aleš Pulko, predsednik Območne obrtne zbornice Maribor.

Grozi popolna destabilizacija gospodarstva

»Vlada do zdaj ni storila več od tega, kot da je sprejela sklep o pomoči Mariboru. Zdaj smo na vrsti akterji v Podravju, da pripravimo program ukrepov, ki jih bo ministrstvo za gospodarstvo vzelo za svoje in jih udejanjilo,« napoveduje Pulko. Ta čas so najbolj v krizi gradbene in kovinsko-predelovalne ter deloma storitvene dejavnosti, ki doživljajo upad prodaje zaradi vse manjše kupne moči. Ne nazadnje je kar 19 odstotkov aktivnega prebivalstva ta čas brez dela in brez plače. »Člani nam tožijo, da ne morejo več odplačevati kreditov zaradi vse višjih obrestnih mer oziroma sploh ne morejo dobiti posojil, s katerimi bi lahko zagnali posel. Dolgoročno nam grozi totalna destabilizacija gospodarstva.«

Po prepričanju Pulka je rešitev sila preprosta in zelo zahtevna obenem. Država bi morala vzpostaviti sistem, s katerim bi omogočila podjetnikom dostop do svežih finančnih virov. Ministrstvo za gospodarstvo bi moralo vzpostaviti inštrumente, ki bi omogočili, da bi prepoznali podjetja s potencialom in bi jim omogočili dostop do poceni denarja, s katerim bi financirali svojo proizvodnjo in razvoj.

Male firme še bolj zgubarske

»Razmere v regiji so dokaj slabe. Imamo vedno manj večjih zaposlovalcev, majhna podjetja pa ustvarjajo celo večjo izgubo kot velika,« ugotavlja Aleksandra Podgornik, predsednica Štajerske gospodarske zbornice. Skupni problem vseh so velike likvidnostne težave. Od njihovih članic dobivajo pritožbe, da jim banke podaljšujejo posojila na mesečni ravni, pogoji najema kreditov pa se vztrajno poslabšujejo. »Iz enega majhnega podjetja so mi sporočili, da jim je banka za stroške najema posojila zaračunala kar 2500 evrov,« je ogorčena Podgornikova.

Po njenih besedah so na zbornici skupaj s preostalimi podpornimi institucijami že pripravili predlog programa za vzpodbujanje konkurenčnosti, ki predvideva, da bi se perspektivnim podjetjem reprogramirali krediti za daljše obdobje, vsaj za dobo dveh do petih let ob sprejemljivejši obrestni meri. Obenem naj bi država – denimo prek SID banke – subvencionirala obrestno mero izvoznikom. »Veliko podjetij bi bilo bolj uspešnih, če bi imeli primerljive razmere ob vstopu na tuje trge. Nujno je, da se končno začnemo ukvarjati s tistimi, ki imajo dobre naložbe in imajo potencial. Treba bo ločiti zrno od plev.«

Pobude mariborske obrtne zbornice in Štajerske gospodarske zbornice bodo proučili in skušali poiskati čim bolj učinkovite rešitve, so nam pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo, ki ta čas že intenzivno pripravlja temeljni dokument razvojne podpore. Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013–2018 naj bi vseboval mehanizme za ustvarjanje novih delovnih mest, so napovedali na ministrstvu.

Rešitve, kako ustaviti drsenje mariborskega gospodarskega voza, iščejo tudi v kabinetu Andreja Fištravca, ki je za področje gospodarstva najel svetovalca Marka Kovačiča. Še zmeraj pričakujejo dodatno državno denarno pomoč, razmišljajo pa tudi o alternativah. »Če bo davčna uprava ponudila občinskim podjetjem ugodne davčne olajšave, bi to lahko zelo hitro pokazalo merljive pozitivne učinke,« je prepričan Fištravec. Po njegovih informacijah je ministrstvo že imenovalo petčlansko skupino za izvedbo začasne razvojne podpore mariborskemu območju, ki bo zadolžena za ustrezno udejanjanje predvidenih ukrepov.

Občina išče hišno banko

V kabinetu župana pripravljajo še strategijo, ki bi izboljšala finančno kondicijo podjetij v večinski občinski lasti. Med drugim si prizadevajo skleniti pogodbo s »hišno« banko, ki bi pod ugodnejšimi pogoji kreditirala lokalno skupnost in njene družbe.

Zagon mariborskega gospodarstva bi radi spodbudili tudi z neposrednimi tujimi naložbami. V preteklih mesecih je Fištravec že gostil več tujih delegacij, med drugim kitajsko in izraelsko ter skupino podjetnikov iz Rusije. Podjetniška iniciativa pa prihaja tudi iz Maribora. »K nam so pristopili bivši zaposleni MLM in nam predstavili svoj poslovni načrt, kako bi ponovno zagnali proizvodnjo armatur. Zdaj preverjamo, ali bi lahko občina finančno podprla predlagani delavski prevzem s pomočjo zadruge,« nam je razložil župan. Bivši livarnarji upajo na vložek milijon evrov.