Čeprav je pedagoška fakulteta v Mariboru bodoče študente za vpis na program glasbene pedagogike vabila z obljubo o nadaljevanju študija na drugi stopnji, ki v tem programu traja eno leto, iz tega ne bo nič. Letos zagotovo ne, morda pa niti prihodnje leto. In vendar so študentje z do zdaj pridobljeno izobrazbo kot učitelji glasbe praktično nezaposljivi. Fakulteta in »krovna« Univerza v Mariboru sta jim ponudili nenavadno rešitev. Svetovali sta jim, naj vpišejo status absolventa.
»Na fakulteto smo se vpisali v dobri veri, da bomo lahko bodoči učitelji glasbe,« so nas opozorili študentje četrtega letnika glasbene pedagogike na mariborski pedagoški fakulteti. Z nazivom profesor glasbe ne morejo samostojno poučevati v šoli, za to bi morali dokončati peti letnik, ki ga kot pogoj opredeljujejo razpisi za zaposlitev, pojasnjujejo študentje. Delo bi si lahko našli kot glasbeni animatorji ali kot asistenti profesorja glasbe, a gre za fiktivne službe, zaposlovanje v njih v Sloveniji namreč ni del običajne prakse.
Ker so študenti s pridobljeno izobrazbo še posebej v teh kriznih časih nezaposljivi in hkrati študija ne morejo nadaljevati, od odgovornih pričakujejo obrazložitev in opravičilo. »Za nami so še trije letniki, ki bodo v enakem položaju, če se študij v prihodnje ne razpiše,« so dejali in dodali, da poleg omenjenega zahtevajo tudi pojasnilo, zakaj je želeni študij na drugi stopnji onemogočen ravno njim.
Postopek akreditacije se je zavlekel, roki potekli
Medtem ko jih je mariborska univerza na »možen zaplet« opozorila aprila, so pojasnila o tem, da želenega študija ne bodo mogli nadaljevati, dočakali na sestanku minuli torek, (pol dneva za tem, ko smo fakulteto zaprosili za komentar nastalega položaja). Predstojnik oddelka dr. Slavko Kovačič jim je med drugim razložil »kronologijo dogodkov v zvezi z akreditacijo programa druge stopnje«, pogovarjali so se tudi o možnih rešitvah, da na primer vzamejo absolventsko leto ali študij nadaljujejo drugje.
In kaj je pravzaprav šlo narobe? Kot nam je pojasnila dr. Milena Ivanuš Grmek, prodekanka za dodiplomski študij na omenjeni fakulteti, je Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) pred kratkim zahtevala dopolnitev vloge za akreditacijo. »Študijski program je bil ob pripravi razpisa za vpis v podiplomske študijske programe v letu 2013/2014 uvrščen pogojno, kar pomeni, da bi bil razpisan, če bi pravočasno pridobil akreditacijo in s tem javno veljavnost,« je dodala. A ker postopek ni bil pravočasno končan, študijskega programa niso mogli vključiti v razpis za vpis.
Novembra lani je senat UM vlogo za akreditacijo potrdil in jo posredoval NAKVIS, senat pedagoške fakultete pa je to storil dva meseca prej. Zakaj se na fakulteti priprave dokumentacije niso lotili prej, iz strani in pol dolgega dopisa Ivanuš-Grmekove ni mogoče razbrati. Ta sicer zagotavlja, da to, da programa naslednje leto ne bo, »ne bo vplivalo na prihajajoče generacije študentov«, ki bodo »kot večina njihovih kolegov lahko izkoristili absolventsko leto na prvi stopnji«.
Absolventskega staža sicer ne spodbujajo, toda...
Kljub tovrstnim zagotovilom je vprašanje, kaj bo s to in prihajajočo generacijo študentov, ostalo neodgovorjeno tako na ministrstvu kot na UM. »Absolventskega leta drugače ne spodbujamo, vendar je v konkretnem primeru to rešitev za študente, da ne izgubijo statusa študenta in pravic, ki iz tega izhajajo,« so nam povedali v rektoratu UM.
Bolj zgovorni so bili študenti četrtega letnika. »Še vedno nam ne znajo pojasniti, kdo je za nastalo situacijo odgovoren, in nikakor ne priznajo, da velik del krivde leži na njihovih plečih zaradi njihovih zamud. Posledica zamud je nepotrjen program. Imeli so štiri leta časa, v enem letu pač vsega niso mogli nadoknaditi,« so zapisali in opozorili, da jim na torkovem sestanku niso zagotovili niti tega, da se bo na drugostopenjski program mogoče vpisati v študijskem letu 2014/2015.
Podobnih primerov na univerzah ne poznajo
Opisani zaplet je po dostopnih podatkih edini tovrstni zaplet na vseh treh javnih univerzah. »Imeli smo le en primer programa, v katerem je akreditacija zamujala zaradi kupa nesrečnih naključij. Zato niti nisem mogel nikogar kriviti, da je storil kaj narobe,« nam je pojasnil rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik. A njihov zaplet, ki so ga sicer razrešili pravočasno, po rektorjevih besedah z mariborskim ni primerljiv niti zato, ker zakon za poučevanje, med drugim to velja tudi za profesorje glasbe, zapoveduje zaključeno drugo bolonjsko stopnjo.
Na nekaterih članicah Univerze v Mariboru pa se niso odločili za nadaljevanje študija na drugi stopnji, vendar pa so študentom ponudili drugostopenjski študij na sorodnih programih. Študenti živinoreje so se denimo lahko odločili za vpis na program kmetijstvo.
