Po rektorjevih besedah bi namreč sredstva, ki so v proračunu trenutno predvidena za ljubljansko univerzo, zadostovala, če ne bi bili univerzi naloženi dve dodatni obveznosti - plačilo davka po zakonu o davku na nepremičnine in izplačilo poračuna odprave plačnih nesorazmerij, ki ga je določilo sodišče.
Tako pa bo univerza potrebovala dodatna sredstva, pri čemer Svetlik upa, da jim jih bo zagotovila država. Dodatno varčevanje na univerzi namreč po ocenah vodstva ni mogoče, ne da bi pri tem posegli v kakovost izobraževanja.
Celoten proračun univerze po besedah rektorjeve pomočnice Mihaele Bauman Podojstršek znaša okoli 300 milijonov evrov, od česar za študijsko dejavnost namenijo dobro polovico ali okoli 160 milijonov evrov. V zadnjih dveh letih so bila sredstva univerzi zmanjšana za deset odstotkov, pri čemer so izpad pokrivali z zmanjševanjem sredstev za plače ter za stroške za blago in storitve. Ker pa so jim bile z nepremičninskim davkom in poračunom naložene nove obveznosti, univerza brez dodatnih sredstev letos ne bo mogla poslovati vzdržno, je poudarila tudi Bauman Podojstrškova.
Sicer pa po besedah predsednika upravnega odbora univerze Janeza Hribarja ljubljanska univerza dokaj uspešno uresničuje zahtevo, po kateri se mora število zaposlenih v javnem sektorju vsako leto zmanjšati za en odstotek. Tako se je od sprejetja zakona za uravnoteženje javnih financ število zaposlenih pri njih zmanjšalo za okoli dva odstotka, je povedal.
Svetlik je komentiral tudi novelo zakona o visokem šolstvu, ki je v pripravi. Kot je povedal, sta prva dva osnutka novele sledila njihovi želji, da bi se zaostrila merila za ustanavljanje visokošolskih zavodov in da bi se zagotovila večja stabilnost financiranja visokega šolstva. Želijo pa si še, da bi zakon določil večjo avtonomijo univerze. Slednje naj bi po informacijah Svetlika tretji osnutek vseboval, čeprav ga še niso videli.
