Slovenska politika ugotavlja, da bi se med skoraj 130.000 brezposelnimi našel tudi potreben kader za sanacijo posledic vremenske ujme. Tako so v stranki Solidarnost že pozvali vlado, naj ponudi delo brezposelnim gozdnim delavcem ter zagotovi usposabljanje lastnikov gozdov in drugih ustreznih brezposelnih oseb. NSi pa svetuje, naj država razpiše javna dela, na katera bi se lahko prijavili kmetje, občine in podjetja, ki so utrpeli največjo škodo. Da je zdaj priložnost za nova delovna mesta, so prejšnji teden opozorili tudi v odboru državnega zbora za kmetijstvo.
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec januarja v celotni dejavnosti gozdarstva brezposelnih 286 oseb, od tega je bilo 138 brezposelnih gozdarjev, 80 voznikov traktorjev in 60 delavcev za preprosta gozdarska dela. V oskrbi z električno energijo je brezposelnih 207 oseb, od tega 26 monterjev in serviserjev električnih naprav. V dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja pa je brez dela kar 1165 oseb.
Robert Rajšter, vodja službe za zaposlovanje na zavodu za zaposlovanje, meni, da bi lahko ustrezno usposobljene brezposelne najhitreje zaposlili delodajalci, ki bodo sodelovali pri sanaciji razmer. »Pričakujemo povečano povpraševanje po določenih poklicnih profilih. Zato načrtujemo tudi povabilo brezposelnim, da se vključijo v krajša usposabljanja za gozdarja sekača, kar bi jim omogočilo zaposlitev ali samozaposlitev,« je dejal Rajšter. Usposabljanja za delo v gozdu bo okrepil tudi Zavod za gozdove Slovenije – v teh dneh je že opravil več usposabljanj za delo v gozdu za gasilce in vojake, ki so na terenu, pripravlja pa tudi prve tečaje za lastnike gozdov.
Po oceni ministrstva za delo je trenutno ključno, da se tudi za tiste, ki že odpravljajo posledice naravne katastrofe in ki so za to usposobljeni, zagotovi čim večja varnost pri delu. »Gozdovi so v tem trenutku še preveč nevarni, da bi lahko pri tem sodelovali tisti, ki za to niso usposobljeni. Vključitev brezposelnih kasneje, ko se bodo razmere, kar zadeva varnosti, umirile, po morebitnih javnih delih pa bo prav gotovo stvar razmisleka,« so nam povedali na ministrstvu.
Na nevarnost v gozdovih je prejšnji teden pred sejo vlade opozoril tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. »V tem trenutku niti gozdarji še ne morejo v gozd, saj je ta smrtno nevaren,« je dejal. Takoj ko ne bo več tako nevaren, se bodo gozdarji lotili odpiranja 6000 kilometrov neprehodnih poti, nato pa hitrega spravila najhuje poškodovanih dreves, kar bo po oceni ministra trajalo več mesecev.
Do tega, da bi k sanaciji privabili tudi neizučene brezposelne, je stroka močno kritična. Stanislav Lotrič, vodja sektorja za operativo na Upravi RS za zaščito in reševanje, pravi, da je vsaka pobuda za pomoč sicer dobrodošla, a da je zaradi nevarnosti najbolj pomembna ustrezna poklicna kvalifikacija in usposobljenost delavca. »Trenutno potrebujemo predvsem ljudi za odstranjevanje padlih dreves in vej, torej zlasti tiste, ki obvladajo rokovanje z motorno žago,« je dejal Lotrič. Dodatna delovna sila bi bila po njegovem sicer moč no zaželena, vendar le po določenem usposabljanju, ter ob primerni zaščitni opremi (vsaj čelada in rokavice) in pod strokovnim vodstvom. »Tu se ne moremo igrati,« opozarja.
Njegovo oceno deli tudi Andrej Avsenek, vodja območne enote Bled v Zavodu za gozdove Slovenije. »Zdaj je še za profesionalce prenevarno, tako da se odpirajo šele ceste, medtem ko se bodo gozdovi začeli čistiti šele, ko bo skopnel sneg,« pravi. Tudi sicer meni, da neusposobljeni ljudje pri tem ne bodo v nobeno korist, saj izučeni gozdarji poleg mo torne žage opravljajo tudi odlaganje, že zato, da se nekoliko »raztresejo« in spočijejo prste. Možnost za delo nekvalificiranih delavcev vidi šele, ko se bo začelo sajenje dreves.
Priložnost tudi za industrijo
Vremenska katastrofa, ki je hudo prizadela Slovenijo, kot so opozorili na seji DZ za kmetijstvo, omogoča tudi nove poslovne priložnosti in zaposlitve na različnih področjih. V de javnosti obdelave, predelave lesa ter proizvodnje izdelkov iz lesa, plute, slame in protja je registriranih nekaj manj kot 1500 brezposelnih oseb, od tega v dejavnosti žaganja, skobljanja in impregnacija lesa 263. Brezposelnih obdelovalcev lesa je 11.
Ker bodo verjetno potrebni tudi gradbeniki, naj povemo, da je med njimi brezposelnih več kot 15 tisoč oseb, od tega okoli tri tisoč petsto gradbincev. Poleg njih pa je za preprosta rudarska in gradbeniška dela na voljo še 3310 delavcev.
