Za komentar napovedi Bratuškove smo poklicali ekonomista Aleksandra Kešeljevića, ki poudarja, da je razmišljanje o tožbi v tem primeru pametno. »Absolutno podpiram kakršnokoli pobudo slovenske vlade za kakršenkoli korak v tej smeri,« je za Dnevnik.si povedal Kešeljević.
Poudaril je tudi, da so pri agenciji zagotovo vedeli, da se je Slovenija v tistem trenutku zadolževala. »Načeloma bonitetne agencije ne objavljajo bonitetnih ocen v trenutku, ko se država zadolžuje na mednarodnih finančnih trgih. To naredijo ali določeno obdobje prej ali pa po tem trenutku. V tem primeru gre za podcenjevanje države, zato bi se morala Slovenija ustrezno odzvati,« je poudaril, saj je prepričan, da bi moral nekdo odgovarjati za škodo, ki jo je Slovenija ob tem utrpela.
O možnostih za uspeh Slovenije v primeru tožbe Kešeljević ni želel špekulirati, je pa poudaril, da niti ne gre za to. »Gre za signal, da se nekdo na tak način enostavno ne more obnašati do nas. Treba je tudi vedeti, da so to zasebne institucije, ki bi morale delovati v javnem interesu, pa v tem primeru ni bilo tako,« je še povedal.
Bratuškova: Zelo se nagibam k temu, da bi tožili Moody's
Predsednica vlade Alenka Bratušek je v intervjuju za sobotno prilogo Večera povedala, da vlada razmišlja o sprožitvi pravnih postopkov zoper bonitetno hišo Moody's, ker da je neupravičeno posegla v izdajo slovenskih obveznic. Še prej bodo sicer vodstvu pisali in ga vprašali, zakaj je bilo tako, sama pa se zelo nagiba k temu, da bi tožili.
Tožba bi bila po besedah Bratuškove smiselna, »saj si tega, kar so si dovolili, ne sme dovoliti nobena bonitetna agencija«. Finančno ministrstvo je bilo namreč po besedah Bratuškove z Moody's v stiku še preden so šli v prodajo obveznic, v bonitetni hiši pa niso »niti z besedo omenili«, da bodo med prodajo obveznic objavili novo bonitetno oceno o Sloveniji. »Če bi bili to omenili, bi namreč finančni minister Uroš Čufer, ki zelo dobro pozna prodajo obveznic še iz službe v NLB, ne šel v prodajo,« je dejala.
Neuradne ocene medijev, da Bruselj ni zadovoljen z nacionalnim reformnim programom, ki ga je morala v Bruselj predložiti vlada, premierka označuje kot špekulacije in poudarja, da bo treba na uradne ocene počakati do konca meseca. Dokument so po njenih besedah usklajevali tudi z Brusljem in ta je zdaj rekel, »da je dokument bistveno boljši od osnutka, ki smo jim ga poslali kak teden pred oddajo programa«.
Zadolževanje se ne izide
Glede pritiska, ki naj bi ga na Slovenijo vršila EU, premierka odgovarja, da ne gre za EU, pač pa za nas same, ki »moramo določene stvari doma le spraviti v red«. Zadolževanje na zadolževanje se namreč »res ne izide«, je dejala.
Odlog roka za proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BPD z Brusljem po besedah Bratuškove še bi dogovorjen, a ker so ga dobile tudi druge države, težav ne pričakuje.
K temu, da je vlada kljub prvotnim načrtom v predal začasno postavila krizni davek, je Bratuškovo prepričal finančni minister z argumentom, da dvig DDV ne bo vplival na izvoznike in da je bolj dolgoročen ukrep kot krizni davek. Vlada sicer po besedah premierke razmišlja, da bi cene po zvišanju DDV nekaj časa spremljala in podražitve objavljala.
Za NLB v stanju, v kakršnem je danes, kupca ne moremo najti
Glede sanacije bank je premierka povedala, da jo bomo poplačali skozi leta, ko bomo prodajali terjatve, ki jih bomo prenesli na slabo banko, pri čemer je pet let po njeni oceni premalo, saj si terjatev ne želi prodajati pod pritiskom. Slabo banko bodo sicer po njenih besedah vodili izvršni direktorji.
Za NKBM je Bratuškova prepričana, da bi država zanjo lahko našla kupca, medtem ko za NLB ocenjuje, da v stanju, v kakršnem je danes, kupca ne moremo najti. Sama sicer meni, da za zamenjavo uprave NLB ni razlogov.
Glede ugibanj, ali bo PS, ki jo začasno vodi, popeljala na naslednje volitve, Bratuškova pravi, da se s tem nima časa ukvarjati. O kongresu v PS po njenih besedah še ne razmišljajo, zagotovo pa bo pred volitvami.
Na vprašanje, ali se ji ne zdi, da je njena težava to, da še naprej zagovarja s korupcijo obremenjenega župana in njenega predhodnika na čelu PS Zorana Jankovića, pa odgovarja, da v njeni vladi ne sedi nihče, ki bi bil pod kakršnimikoli obremenitvami uradnih organov.
