Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pojasnjuje, da bodo v pripravo strategije vključeni vsi omenjeni deležniki, torej tako vrhovno sodišče, kot tudi sodni svet in ministrstvo. Poleg mešane skupine bodo morda ustanovili tudi skupino sodnih strokovnjakov.
Ker gre za konceptualne stvari, je "treba stvari temeljito premisliti, nikakor pa ne hiteti", je po srečanju dejal Masleša. Ob tem je pojasnil, da se v Evropi krepi vloga sodnega sveta in da bo treba jasno določiti, kakšne pristojnosti imajo vrhovno sodišče, sodni svet in ministrstvo. Po njegovih besedah bi reforma lahko zaživela v dveh letih.
Minister za pravosodje Senko Pličanič pa pravi, da se "z vsemi spremembami v Sloveniji zelo mudi". To sicer po njegovih besedah ne pomeni, da jih delajo "na hitro, rokohitrsko, nekvalitetno". Ima pa, kot pravi, zelo jasne načrte spreminjanja posameznih predpisov in drugih ukrepov "in dve leti sta absolutno predolg čas".
Pličanič: Izvršilna veja mora imeti vzvod za nadzor hitrosti odločanja
Glede nekaterih razhajanj med Pličaničem in Maslešo glede sprememb zakonov o sodiščih in o sodniški službi je minister vnovič pojasnil, da mora imeti izvršilna veja oblasti nek vzvod nadzora glede hitrosti odločanja sodišč, sicer pa ta nadzor ne sme posegati v odločanje o konkretnih primerih.
O zavezi državljanom o izboljšanju stanja na področju sodstva, ki so jo podpisali pretekli teden, se po ministrovih besedah danes niso nič pogovarjali, so se pa pogovarjali tudi o vlogi sodnega sveta v procesu izboljšanja učinkovitosti sodstva. Sodni svet je že imel možnost sodelovanja v tem procesu in jo bo tudi v prihodnje še imel, poudarja Pličanič. Ob tem je omenil tudi priporočila Skupine držav proti korupciji (Greco), ki se po njegovih besedah nanašajo tudi na to, kaj bi sodni svet moral narediti. Minister tako od sodnega sveta pričakuje, da bo med drugim postavil jasne standarde obnašanja sodnikov, medtem ko opravljajo sodniško funkcijo, in tudi kaj se zgodi, ko sodnik preneha sodniško funkcijo in gre med odvetnike.
Današnji sestanek se je sicer zgodil na pobudo predsednika sodnega sveta Janeza Vlaja. Ta je pred srečanjem medijem dejal, da so pobudo podali zaradi nedavnih dogajanj in načina sprejemanja sodniških reform, ki so jih nekako zaobšle. "Čeprav imamo pristojnosti po zakonu, smo nekako tu bili izključeni," je dejal Vlaj.