Potreba po interventnem zakonu

Pri morebitnih spremembah zakonodaje gre po besedah premierke za potrebo po interventnem zakonu, danes pa so izpostavili še zakon o javnih naročilih. Delovna skupina bo skušala tudi ugotoviti, ali je potrebna sprememba zakonodaje za to, da bi lahko ukrepi tekli bolje, je po sestanku na vladi v izjavi novinarjem pojasnila Bratuškova.

Operativno delovno skupino bo vodil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.

Vprašanje delovanja vojske

Po besedah premierke so danes odprli tudi vprašanje delovanja vojske v naravni nesreči. Tudi sama je spomnila, da gre lahko Slovenska vojska na teren v takih razmerah takrat, ko jih vpokliče Civilna zaščita. Ta pa mora po sedanji zakonodaji dobiti prošnjo od lokalnih skupnosti. Premierka ocenjuje, da bodo pri takšnem obsegu naravne nesreče, kot se je zgodila tokrat, verjetno potrebne minimalne spremembe zakonskih določil.

V tem delu jih bodo uskladili tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki je vrhovni poveljnik Slovenske vojske, je napovedala Bratuškova. Po njenem mnenju je sicer 3000 vojakov na terenu delo opravilo več kot dobro, a so "zaradi odziva lokalne skupnosti morda res šli na teren nekoliko prepozno".

Možnosti cenejšega kreditiranja za sanacijo škode?

Minister za finance Uroš Čufer jih je, kot pravi premierka, danes seznanil s tem, da je že v četrtek potekal sestanek s predstavniki Evropske investicijske banke, na katerem so pregledali možnosti cenejšega kreditiranja za sanacijo škode, ki je nastala v naravni nesreči.

Tudi po prihodnji seji vlade bo delovni sestanek s predstavniki Evropske investicijske banke, ki so odgovorni za posamezna področja, na katerem se bodo lahko zelo natančno in hitro dogovorili, kakšne so možnosti za cenejše kreditiranje, je pojasnila Bratuškova.

Glede na stanje na terenu je še prepričana, da bo škoda tako visoka, da bomo lahko koristili sredstva iz evropskega mehanizma.

Bratuškova je poleg posameznikov, ki operativno delujejo v sami sanaciji škode po naravni nesreči, na sestanek povabila tudi predsednika republike in predsednika DZ Janka Vebra, z namenom, da ju seznanijo z ukrepi.

Na terenu 48.000 ljudi

Doslej je bilo pri ukrepanju ob naravni nesreči na terenu 48.000 ljudi, od tega največ gasilcev, 10.000 zaposlenih v elektro podjetjih, 3000 vojakov in okoli 2000 prostovoljcev. Od 5000 do 6000 ljudi je na terenu tudi danes, je povedala Bratuškova. Spomnila je, da sta se poškodovala dva vojaka, 17 gasilcev, bila je tudi ena smrtna žrtev.

Od danes delajo vse šole in vrtci, okoli 10.000 ljudi pa je še brez elektrike. A naj bi se ta številka v nekaj dneh bistveno zmanjšala, je pojasnila premierka. Ob tem je poudarila, da bo celovita obnova električnega omrežja potekala več mesecev. Da bo tako kot pred naravno nesrečo, bo potrebno po oceni vlade celo leto.

Pri nabavi materiala elektro podjetij je sicer treba upoštevati zakon o javnih naročilih, a nekaj manevrskega prostora je tudi znotraj zakona, ugotavlja Bratuškova. Zato vsa elektro podjetja poziva, naj v najkrajšem možnem času vzpostavijo omrežje za vse.

Ocenjevanje škode se je že začelo

Ocenjevanje škode po naravni nesreči se je sicer že začelo, prvi sklepi bi lahko bili po besedah premierke izdani že ta teden. Danes je še enkrat pozvala, naj tisti, ki ocenjujejo škodo, najprej poskrbijo za varnost. Kjer so razmere nevarne, bo tudi ocenjevanje škode moralo še nekaj časa počakati.

Kot je po sestanku novinarjem povedal minister za obrambo Roman Jakič, bo treba najprej popraviti elektrovode, da prebivalci na prizadetih območjih dobijo električno energijo iz omrežja in ne iz agregatov. Nujen je interventni zakon, ki bo omogočil lažje popravilo elektrovodov. Ustaljena zakonska praksa javnih naročil bi bila po njegovih besedah namreč prepočasna.

Zdaj je v uporabi nekaj manj kot 1100 agregatov, nekaj pa jih v okviru mednarodne pomoči še pride, je spomnil. "Nekateri veliki agregati porabijo tudi 300 litrov na uro, tako da si lahko predstavljate, kakšni so stroški," je dejal.

Slovenska vojska se je po njegovih besedah odzvala pravočasno. Toda čas, ko je v primerih ujm poklicana na pomoč, je odvisen od Civilne zaščite in lokalnih skupnosti, je povzel tudi Jakič. Po besedah predsednika države Boruta Pahorja bo nujno preveriti, ali so morda potrebne sistemske rešitve glede tega, kdaj, kako in v kakšnem obsega naj bi bila v takšnih primerih aktivirana Slovenska vojska, je dejal minister.

Neprehodnih še več kot 6400 kilometrov gozdnih poti

Zaradi tokratne ujme je neprehodnih še več kot 6400 kilometrov gozdnih poti, od tega 300 kilometrov takšnih, ki povezujejo vasi, pravi. "Samo na tem segmentu je približno dva milijona evrov škode, medtem ko celotna škoda še ni znana," je dejal.

Udeležence sestanka je sicer s stanjem v gozdovih seznanil kmetijski minister Dejan Židan. Dejanske škode še ni mogoče ocenjevati zaradi nevarnosti, ki preti v gozdu.

Na ministrstvu za kmetijstvo bo danes zvečer delovni sestanek, na katerem se bodo pogovarjali o tem, kako zagotoviti, da bo les, ki ga je sedaj veliko na voljo, ostal v Sloveniji in ga ne bomo prepoceni prodajali v tujino, je še povedala Bratuškova.

Premierka je na današnji sestanek povabila tudi resorne ministre, poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana, predsednika Gasilske zveze Slovenije Jošta Jakšo, načelnika generalštaba Slovenske vojske Dobrana Božiča, direktorja Elesa Aleksandra Mervarja ter predsednika uprave Elektra Ljubljana Andreja Ribiča.