Brez pomoči države bi šle banke v stečaj
Postopki sanacije bank potekajo v skladu z zahtevami EU glede državnih pomoči in druge poti kot razlastitev lastnikov podrejenih finančnih inštrumentov po besedah predsednice vlade Alenke Bratušek ni bilo. "Če v bankah ne bi naredili, kar smo, bi bil njihov stečaj neizogiben," je danes v DZ dejala Bratuškova.
Bratuškova je na vprašanje poslanca NSi Mateja Tonina, ali se ji zdi pravično razlastiti ljudi, ki pri upravljanju bank niso imeli nič, bodo pa ob vse svoje prihranke, odgovorila: "Ni pomembno, ali se meni zdi pošteno ali ne. Pomembno je, da so bile zadeve pravno in korektno izpeljane po vseh zahtevah, ki veljajo za državno pomoč."
Ni pa Bratuškova hotela komentirati ravnanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), glede katere je Tonin vprašal, zakaj se nanjo prenaša med drugim tudi zdrave in tajkunske kredite. "Šele mesec dni je, odkar se je največji del poslov začel opravljati na DUTB; ne morem in ne želim presojati ustreznosti sedanjih poslovnih odločitev," je dejala.
O DUTB je premierko spraševal tudi poslanec SLS Franc Pukšič, ki je pozval k razkritju deležev podjetij, prenesenih na DUTB, ter njihovo vrednost. Bratuškova se je popolnoma strinjala, da morajo biti podatki o tem premoženju javni. A pod pogojem, da razkritje teh podatkov ne ogrozi preiskav gospodarskega kriminala, ki v bankah že oz. bodo še potekale, in ne zniža cene premoženja v DUTB, je dodala.
Za zdaj razkritje podatkov o slabih kreditih preprečujejo zakonske omejitve. Vendar je koalicija že vložila dopolnila k predlogu zakona o dostopu do informacij javnega značaja, s čimer se bo omogočilo javno objavo teh podatkov. "Dopolnila so vložena, pričakujemo le še vas glas za," je nagovorila Pukšiča. Ta je odvrnil, da bi lahko delež in vrednost prenesenega premoženja razkrili že zdaj.
Bratuškova pripravljena omejiti plače vodilnih v državnih podjetjih
Bratuškova je danes v DZ izrazila tudi pripravljenost na spremembe predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), tako da bi ta omejeval prejemke vodilnih v državnih podjetjih. Kot je dejala ob začetku redne januarske seje, bi podprla tudi omejitev na višino plače premiera.
Mirko Brulc (SD) je v okviru poslanskega vprašanja spomnil, da Slovenijo te dni pretresajo visoki prejemki zlasti dveh izvršnih direktorjev v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki znašajo prek 21.500 evrov bruto. Vlada Janeza Janše je namreč z zakonom o slabi banki obšla t. i. Lahovnikov zakon, ki omejuje prejemke poslovodstev, je opozoril.
Glede na to, da se, ko gre za prejemke poslovodstev, nekaj podobnega obeta tudi po obstoječem predlogu zakona o SDH, ga je zanimalo mnenje predsednice vlade o omejitvi prejemkov poslovodstev in nadzornikov v podjetjih v neposredni ali posredni državni lasti.
Bratuškova je v odgovoru izpostavila, da predlog zakona o SDH t. i. Lahovnikovega zakona ne ukinja kar tako, temveč omogoča, da se ta ne bi uporabljal v primerih družb s celovito politiko prejemkov. Družbe v državni lasti so namreč izrazito raznolike, zato je bil namen predloga zakona omogočiti raznolikost tudi v določanju politike plač.
"Če tistim, ki bodo upravljali z našim premoženjem, ne zaupamo toliko, nimam popolnoma nobenega problema, da z amandmajem k zakonu o SDH - in prepričana sem, da bomo to koalicijsko zelo hitro uskladili - te stvari odpravimo," je zatrdila. Pripravljena je narediti celo dodaten korak. "Nimam problema s tem, da se plače v državnih podjetjih omejijo celo na višino plače predsednika vlade," je pojasnila.
Igranje s številkami o brezposelnih
Vlada trdo dela, da bi zagnala gospodarstvo in omogočila ustvarjanje novih delovnih mest, je na poslansko vprašanje Andreja Vizjaka (SDS) poudarila premierka Alenka Bratušek, ki upa, "da bodo rezultati čim prej tu". Sicer pa se je število brezposelnih v času aktualne ministrske ekipe znižalo, je opozorila.
Vizjak je v okviru poslanskega vprašanja izpostavil, da je v Sloveniji po najnovejših podatkih 129.922 brezposelnih, od tega 35.200 mladih med 15. in 29. letom. Skladno s tem je premierko povprašal, kdaj bo Slovenija dobila konkreten časovno in finančno ovrednoten program za zagon gospodarstva in vzpostavitev novih delovnih mest.
Bratuškova je poslanca največje opozicijske stranke opozorila, da je bilo število brezposelnih februarja 2012, ko je na čelo vlade stopil Janez Janša, okoli 115.000 brezposelnih, ob odhodu njegove ministrske ekipe pa 124.066 oz. 7,8 odstotka več. Decembra 2013 je bilo medtem brezposelnih 124.015, kar je 51 manj, kot takrat, ko je mandat nastopila njena vlada, je poudarila premierka.
Ob tem je navedla, da bi bilo število brezposelnih, če bi sledili politiki Janševe ekipe in krčili število zaposlenih v javnem sektorju, višje še za 16.000.
