Kot je danes ob robu primopredaje poslov med dosedanjim in novim predsednikom računskega sodišča poudaril Pahor, je zadovoljen, da je naklonjenost k odločitvi fiskalnega pravila sprejela tudi vlada Alenke Bratušek.
Pojasnil je, da s pričakovano odločitvijo državni zbor izpričuje razum, politični pogum in sposobnost sprejemanja odločitev, ki niso ne lahke ne popularne. »Vendar jih, kot jaz, presoja za pomembne strukturne reforme in trdno podlago za izhod iz krize,« je še dodal Pahor.
Nujna in koristna odločitev
Na GZS so poudarili, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo nujno in koristna odločitev. »Vse to je nujen pogoj za okrepitev slovenskega gospodarstva. Močnejše gospodarstvo pa je največje jamstvo za več delovnih mest in za krepitev socialne države,« so izpostavili.
Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), podpirajo tudi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki bi omogočil več manevrskega prostora in s tem tudi »večji razvojni zagon, ne le varčevanje, ki bi nas ponovno lahko pripeljalo v neugodno spiralo krize«.
Bolj kakovosten izhod iz krize
»Obenem smo prepričani, da bo vpis fiskalnega pravila v ustavo in sprejem izvedbenega zakona, za katerega je tudi potrebna dvotretjinska večina v parlamentu, pripomogel h kakovostnejšemu izhodu Slovenije iz krize,« so poudarili.
Ob tem so ocenili, da slovenska politika v zadnjih letih pred domačo in tujo javnostjo ni pokazala dovolj odgovornosti pri upravljanju z javnimi financami, zato na GZS menijo, da je zelo koristno, če se bodo politiki sami zavezali k odgovornemu upravljanju javnih financ v prihodnjih letih,
Zaupanje mednarodne skupnosti
V trenutnih slovenskih kriznih razmerah bo vpis fiskalnega pravila v ustavo po mnenju GZS izboljšal zaupanje mednarodne finančne in splošne skupnosti, da bo Slovenija res krenila po drugačni poti kot v zadnjih letih, kar bo pripomoglo k večjemu zanimanju tudi tujih vlagateljev za Slovenijo.
Na zbornici so spomnili, da je bila nujna tudi sprememba insolvenčne zakonodaje, ki jo je v četrtek potrdil DZ. GZS pozdravlja sprejetje novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki bo med drugim prinesel večjo moč upnikov, lažje ohranjanje zdravih jeder in hitrejše unovčenje premoženja dolžnikov.
»V nadaljnjih korakih pozivamo k čim hitrejšemu, učinkovitemu in kakovostnemu operativnemu delovanju slabe banke in k čim hitrejši in kakovostnejši pripravi, pa tudi sprejetju zakona o sistemski razdolžitvi,« so še izpostavili na GZS in dodali, da so to namreč trije ključni ukrepi za začetek sanacije bank in začetek zdravega razdolževanja podjetij s ciljem okrepitve njihovih zdravih jeder, s tem pa večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
78 za, 8 proti
DZ je po številnih zapletih vendarle z dvotretjinsko večino potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo. Za ustavno spremembo je glasovalo 78 poslancev, proti jih je bilo osem. Fiskalno pravilo se bo začelo uveljavljati z letom 2015, podrobnosti načina uravnoteženja javnih financ pa bo opredelil izvedbeni zakon.
Proti vnosu pravila v ustavo je glasovalo osem poslancev SD, glasovanja pa se je iz druge največje koalicijske stranke vzdržala Ljubica Jelušič. Nepovezani poslanec Borut Ambrožič ni glasoval, na današnji seji pa sta bila odsotna poslanec DL Bojan Starman in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.
Odločitev ni bila lahka
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je pred glasovanjem pojasnil, da v stranki ne morejo podpreti predloga za vnos pravila v ustavo z letom uveljavitve 2015. Povedal je, da odločitev ni bila lahka, saj se stranka zaveda odgovornosti pred mednarodno javnostjo.
Vendar pa v stranki vztrajajo, da fiskalno pravilo ni nikakršen ukrep ukrep ekonomske politike, temveč cilj, če je pri tem politika razumna in ne tvega usode socialne države ter javnega zdravstva, šolstva itd. V SD bodo zdaj vse napore vložili v pripravo dobrega izvedbenega zakona.
PS na kompromis pristala s težkim srcem
Poslanka PS in predsednica ustavne komisije Maša Kociper je medtem povedala, da so bili pripravljeni v največji parlamentarni stranki, kjer do zdaj vnosa fiskalnega pravila v ustavo z letnico uveljavitve 2015 niso podpirali, za dosego kompromisa storiti več korakov nazaj.
Do zadnjega so sicer v stranki upali, da bodo uspeli že v sami spremembi ustave spremeniti leto uveljavitve v 2017. To bi po njenih besedah pomenilo popoln kompromis, a nobena od opozicijskih strank na to ni pristala.
PS je po besedah Kociprove na kompromis s težkim srcem pristala, saj v stranki še vedno menijo, da ekonomske doktrine ne sodijo v ustavo in da vse glede fiskalnega pravila določa že evropska medvladna pogodba o fiskalnem paktu.
Ni mogoče porabiti več kot se ustvari
A slovensko politiko se je postavilo pred dejstvo, da je fiskalno pravilo treba vnesti v ustavo, saj bi drugače ogrozili verodostojnost države, koalicije in vlade, je dodala. Vnos pravila v ustavo sta namreč pred evropskimi partnericami obljubila dva predsednika vlade - Borut Pahor in Janez Janša.
V opozicijskih strankah so medtem obžalovali, da DZ odločitve o fiskalnem pravilu ni sprejel že prej. Branko Grims (SDS) je povedal, da se je politika že pred letom dni strinjala skoraj o vsem, a ko bi bilo treba pravilo sprejeti, je zmanjkalo politične volje. To omahovanje je Slovenija po njegovih besedah plačala v precej dražjem zadolževanju.
V opoziciji so poudarjali tudi, da fiskalno pravilo v ustavi preprosto na najvišjo pravno raven vnaša načelo, da ni moč porabiti več kot se ustvari in tako bremen dolga prelagati na prihodnje generacije.
Vlade se ne bodo mogle več obnašati kot razvajen otrok
V pravilu ne vidijo cokle razvoju in grožnje socialni državi, temveč po besedah Jožeta Tanka (SDS) to vodi k zmernosti in racionalnemu ravnanju in vsakokratni vladi preprečuje, da se »vede kot razvajen otrok«.
So se pa tako v koaliciji kot opoziciji strinjali, da sam vnos fiskalnega pravila v ustavo ne rešuje še ničesar in da mora vlada v prihodnje sprejeti še številne ukrepe za normalizacijo razmer za slovensko gospodarstvo in zagon rasti. Samo z rastjo in uspešnim podjetništvom bo namreč Slovenija lahko ohranila svojo ekonomsko suverenost.
V skladu s spremenjenim 148. členom ustave, ki v najvišji pravni akt države vnaša fiskalno pravilo, morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku.
Odstop le v izjemnih okoliščinah
Pod proračuni države so mišljeni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna, proračuni lokalnih skupnosti ter neposredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov, ki se več kot 50-odstotno financirajo iz javnofinančnih sredstev.
Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja v teh primerih pa bo določal izvedbeni zakon, ki ga bo pripravila vlada in ga bo moral DZ prav tako izglasovati z dvotretjinsko večino.
V skladu z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu se izjemne okoliščine opredeljujejo kot neobičajni dogodek, na katerega država ne more vplivati in ima pomembne posledice za javne finance (na primer naravna nesreča), ali pa obdobje resnega upada gospodarske dejavnosti. Tak začasni odklon pri tem ne sme ogroziti srednjeročne fiskalne vzdržnosti.
Prvič leta 2015
Izvedbeni zakon bo določal tudi samo formulo uveljavljanja fiskalnega pravila pri pripravi vsakoletnega proračuna in v skladu s političnim dogovorom, ki je podlaga za današnjo odločitev poslancev, tudi način uravnoteženja javnih financ na razumen in znosen način. Kociprova je tako zagotovila, da drastičnih ukrepov in posegov v plače, pokojnine in transferje ne bo.
Fiskalno pravilo in izvedbeni zakon se bosta prvič uporabila za pripravo proračuna za leto 2015, dotlej pa naj bi se proračunska politika vodila tako, da bo ta cilj mogoče doseči.
Vlada se je sicer v programu stabilnosti zavezala, da bo Slovenija javne finance strukturno izravnala do leta 2017, neuradno pa naj bi Evropska komisija Sloveniji odobrila dveletno podaljšanje obdobja za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, tako da naj bi morala tega pod tri odstotke bruto domačega proizvoda spraviti do leta 2015.
