Bratuškova za fiskalno pravilo sklicala parlamentarni vrh

Bratuškova se bo jutri ob 18.30 sešla s predsedniki parlamentarnih strank, vodji poslanskih skupin ter poslancema narodnostnih skupnosti. Temi pogovora pa bosta fiskalno pravilo in spremembe referendumske zakonodaje.

Premierka Alenka Bratušek je danes v Bruslju povedala, da bo poslance v četrtek pozvala, naj podprejo obstoječi predlog o vpisu fiskalnega pravila v ustavo - torej zapis tega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015. V izvedbenem zakonu pa bo vlada predlagala rešitev vseh dilem, ki jih je še treba rešiti, je dodala.

Bratuškova je sicer izpostavila, da je po njihovi oceni še vedno realna uveljavitev fiskalnega pravila z letom 2017, a so se zaradi očitnega pomanjkanja politične volje na drugi strani odločili drugače.

Vlada je pripravila mnenje in ga posredovala državnemu zboru. "Moj predlog jutri bo šel v smeri, da poslanci podprejo predlog za spremembo ustave takšen, kot je danes predlagan," je povedala Bratuškova.

V izvedbenem zakonu, ki ga bo predlagala vlada in za katerega je, enako kot za spremembo ustave, potrebna dvotretjinska večina, pa bodo rešili vse dileme, ki jih je še treba rešiti, kar so v omenjenem mnenju tudi natančno opredelili.

V izvedbenem zakonu bo treba po besedah predsednice vlade natančno opredeliti način in izvedbo konsolidacije ter kako se bo ugotavljajo spoštovanje fiskalnega pravila in kdo bo to ugotavljal.

Pri pripravi izvedbenega zakona bo vlada po njenih besedah upoštevala tudi predvideno dveletno podaljšanje roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki so ga danes napovedali bruseljski viri.

Za sedaj še brez potrditve

Bratuškova sicer od Evropske komisije še ni dobila potrditve, da bo predlagala dveletno podaljšanje roka. A glede na to, da so ta odpustek nekatere druge države že dobile, pričakuje, da ga bo dobila tudi Slovenija.

Poleg tega je predsednica vlade danes sporočila, da bo za petek predlagala tudi izredno sejo o spremembah referendumske zakonodaje, saj ne vidi razloga, zakaj bi s tem odlašali in zakaj ne bi državni zbor o tem glasoval že v petek.

To spremembo so namreč po njenih besedah praktično popolnoma uskladile vse politične stranke, tako je bila edina še preostala dilema, ki njej sicer ni povsem jasna, da je treba o eni stvari glasovati prej kot o drugi, čeprav med sabo nista povezani.

Fiskalno pravilo je temelj fiskalnega pakta, ki ga evropski diplomati imenujejo "nemško dete". Pakt naj bi dolgoročno zagotovil ustrezno proračunsko disciplino in pomagal preprečiti krize v prihodnje.

Fiskalno pravilo določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije - na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP.

Pogodbenice morajo zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, torej do 1. januarja 2014, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe.

Zaradi nasprotovanja Britancev nova pravila niso uveljavljena kot sprememba pogodbe EU, a cilj je, da je vsebina pakta najpozneje v petih letih po njegovi uveljavitvi prenesena v pravni okvir unije.

Tako vpis fiskalnega pravila v slovensko ustavo kot referendumske spremembe bi v Bruslju sprejeli z zadovoljstvom. Obe potezi bi po navedbah virov verjetno tudi izboljšali oceno fiskalnega in reformnega ukrepanja Slovenije, ki jo bo Bruselj podal 29. maja.

V EU namreč neuradno Slovenijo že vseskozi opozarjajo na problem obstoječih referendumskih pravil, ki zavirajo potrebne reforme. Uveljavitev fiskalnega pakta pa je sploh ena protikriznih prioritet EU, še posebej Nemčije.

Bratuškova v Bruslju: V EU podpora našim prizadevanjem za rešitev problemov

Premierka ima po svojem prvem vrhu EU v Bruslju občutek, da si nihče ne želi še ene države v programu pomoči. Evropa bo zadovoljna, če bomo svoje probleme rešili sami; vsi moji sogovorniki podpirajo naša prizadevanja, je poudarila po pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel in nekaterimi drugimi kolegi.

Bratuškova je imela ob robu vrha kratke dvostranske pogovore z Merklovo, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, predsednikom luksemburške vlade Jeanom-Claudom Junckerjem in dansko kolegico Helle Thorning-Schmidt.

"Zelo na kratko sem se ob zasedanju srečala z nekaj kolegi. Vsi podpirajo naša prizadevanja za to, da uspemo svoje probleme rešiti sami. So pa povedali tudi, da moramo zato opraviti določene naloge in tega se še kako zavedamo," je pojasnila.

Poleg tega je premierka po pogovorih s kolegi v Bruslju povedala, da je dobila občutek, da si "nihče ne želi še ene dodatne države, ki padla v kakršni koli program". Če bomo svoje probleme rešili sami, bo s tem zadovoljna tudi Evropa, je poudarila.